1. Kdo še potrebuje telovadbo?

Veliko energije gre za to, da telo ustvari mleko za dojenčka! Redno dojenje pokuri približno 500 kalorij na dan. Mleko dojenčku nudi vse potrebne hranilne snovi, dojenje pa koristi tudi mamicam, saj spodbuja izgubo kilogramov, pridobljenih med nosečnostjo. Poleg tega zmanjšuje tako verjetnost nastanka raka na prsih ali jajčnikih, kot tudi sladkorne bolezni tipa 2. Dojenje sicer ne bo čudežno stopilo vseh kilogramov, zato ne pozabi na uravnoteženo prehrano, gibanje ter počitek.

2. Začetki dojenja pogosto niso najlažji, kljub temu pa je dojenje instinktivno. 

Novorojenčki, po porodu položeni na trebuh mamice, se bodo sami splazili do dojke in se začeli dojiti ali vsaj poskušali. Tako bodo zaužili svojo prvo hrano, kolostrum, gosto tekočino, ki se v telesu ustvari pred mlekom in ustreza posebnim potrebam novorojenčka. Kolostrum je bogat vir več kot 90 sestavin in zaščitnih substanc, mineralov, vitaminov, aminokislin, rastnega hormona in laktoferina, ki omogoča absorbiranje železa.

3. Desna dojka je pogosto bolj produktivna.

Skoraj dvema tretjinama mamic se več mleka proizvaja v desni dojki, ne glede na to ali so levičarke ali desničarke. Enako kot različni deli našega telesa niso enake velikosti, tudi prsi proizvajajo različno količino mleka. Teoretično bi lahko mislili, da je temu zato tako, ker mamica različno pogosto pristavlja dojenčka k levi ali desni dojki, a to ni razlog. Mnoge mamice pravijo, da že od rojstva dalje ena dojka ustvarja manj mleka, ne glede na trud, da otroku ponujajo obe v enaki meri.

4. Značilen vonj. 

Dojeni dojenčki lahko izmed mnogih mamic izberejo svojo mamo zgolj na podlagi vonja. Tvoje mleko ima edinstven in za novorojenčka intenziven vonj, zaradi česar se bo lačen dojenček obračal k tebi, kljub temu, da druge odrasle osebe tega vonja niso sposobne zaznati. Ne samo to, mleko se ves čas sproti prilagaja potrebam tvojega otroka. Če mamica za novorojenčka uporablja eno dojko, za drugega, starejšega otroka pa drugo, bo sestavina mleka povsem različna, kot tudi sama barva.

5. Bradavice so izjemne. 

Mleko teče iz več luknjic na bradavici, ne zgolj ene. Točna številka por je različna pri vsaki mamici, povprečno pa se giblje med 10 in 20. Če se odločiš svojega dojenčka izključno dojiti, tega morda niti ne boš opazila. Če pa istočasno (ali izključno) uporabljaš prsno črpalko, lahko vidiš kako ob vsakem iztisu mleka iz bradavice mleko priteče iz več različnih por.

6. Večje ni nujno tudi boljše.

Količina materinega mleka nima nobene zveze z velikostjo prsi mamice. Velikost prsi je odvisna predvsem od maščobnega tkiva, katerega imajo ženske z manjšimi prsmi manj. Vendar pa maščobno tkivo ni tisto, ki ustvarja materino mleko. Sposobnost dojenja imajo torej vse mamice, ne glede na velikost oziroma majhnost prsi.

7. Prsni vsadki nimajo vpliva.

Večina mamic s prsnimi vsadki lahko nemoteno doji svoje otroke, če želi. Odvisno je sicer od razloga, zakaj se je mamica odločila za prsne vsadke, saj se ženske s tubularnimi prsmi srečujejo z več izzivi glede dojenja, kot druge mamice. Vseeno pa je skrb, da bi se silikon prenesel na dojenega otroka, odveč, saj so raziskave pokazale, da je celo v kravjem mleku in umetnem mleku več elementov silikona, kot pri mamicah s prsnimi vsadki.

8. Lagoden občutek dojenja. 

Ob dojenju se sprošča hormon oksitocin, ki sprošča in pomirja tako mamico, kot dojenčka. Ta hormon ustvari mleko, istočasno pa je zadolžen za to, da spodbuja sproščanje mleka iz prsi. Gre za pogojni refleks, saj se hormon proizvaja takrat, kadar mamica namerava podojiti dojenčka (zlasti majhnega dojenčka, ki je izključno dojen) ali ko zasliši njegov jok. Takrat lahko občuti “naval” mleka. Enako se lahko zgodi celo, če njeni bližini joka dojenček druge mamice.

NJegovo proizvajanje je zelo odvisno tudi od čustvenega stanja mamice, saj se lahko ob čustveni nestabilnosti količina mleka bistveno zmanjša, a tudi povrne, če se čustva pomirijo in uravnovesijo. Razumevanje pomembnosti hormona oksitocina je ključno pri razumevanju fizične bližine mamice in dojenčka, zlasti s kontaktom kože.

9. V 60. letih prejšnjega stoletja je bilo dojenja bistveno manj. 

Stopnja dojenja je bila najnižja med leti 1960 in 1970. Takrat je dojilo le okrog 20 – 30% mamic. V začetku 20. stoletja je dojenje začenjalo pridobivati slab ugled, saj so doječe mamice pojmovali kot posameznnice nižjega sloja, šlo naj bi celo za nekulturno dejanje. Popularnost dojenja je dodatno upadla po koncu druge svetovne vojne, ko je rasla prodaja (in propaganda) umetnega mleka. Od 1970 pa do danes je zanimanje za in prakticiranje dojenja konstantno raslo, z izjemo 90-ih, ko je bilo dojenje spet nekoliko manj priljubljeno.

Z več kot 150 leti strokovnega znanja, razvoja in trdega dela na področju razvoja mlečnih formul je Nestlé^® postavil temelje za raziskave in inovacije v prehrani dojenčkov in majhnih otrok. 

Mlečne formule NAN^® OPTIPRO^® odlikuje edinstvena kakovost beljakovin pripravljenih po patentiranem postopku. Nestlé^® lahko po zaslugi patentirane tehnologije OPTIPRO^® doseže potrebno KAKOVOST BELJAKOVIN ob hkratnem zmanjšanju presežne VSEBNOSTI BELJAKOVIN na najnižjo možno raven. 

10. Zaužita hrana doječe mamice vpliva na dojenčka.

Ne samo, da velja rek “si, kar ješ”, velja celo “si, kar je tvoja doječa mamica”. Dokazano je, da dojenčki pogosteje in raje jejo hrano, ki jo je mamica uživala v obdobju dojenja (in tudi nosečnosti). Raziskave kažejo, da se preference glede hrane, prenešene iz zgodnjega otroštva, ko je bil otrok doojen, prenesejo celo na obdobja v odrasli dobi. Poskrbi torej za zdravo prehrano, bogato z zelenjavo in sadjem ter drugimi živili uravnoteženega jedilnka. Več si lahko prebereš v Nosečkinem priročniku o prehrani v času zanositve, nosečnosti in dojenja.

Preberi še:

• Skrivnosti ki podvojijo količino materinega mleka
• 6 uspešnih položajev dojenja pri polivanju, kolikah in zamašenemu nosku
• Dojenčkov socialno-emocionalni razvoj