O cepljenjih se zadnje čase precej govori. Januarja 2020 se pripravlja tudi nova shema cepljenja. A še vedno srečujemo ljudi, ki so v dvomih ali cepiti svojega otroka ali ne. Še vedno obstaja strah pred stranskimi učinki, avtizmom, še vedno srečujemo starše, ki pravijo da nimajo dovolj informacij in se jim zato zdi lažje izogniti cepljenju, kot se odločiti zanj. Po spletu še vedno kroži kup nepreverjenih informacij o škodljivosti cepiva, in celo takšne, da samo cepivo povzroča bolezen.  Namen mojega članka je razložiti, katera cepiva so pri nas dostopna, katere bolezni na ta način preprečujemo,  kako je to pomembno za naše otroke ter poskušati odgnati neupravičen strah pred cepljenjem.

Kaj je cepljenje?

Cepljenje je varen, enostaven in učinkovit ukrep za zaščito pred pogostimi nalezljivimi boleznimi za katere ne obstaja vzročno zdravilo in ki lahko povzročijo zelo hude in trajne zdravstvene posledice  ali pa lahko privedejo  celo do smrti. Cepiva vsebujejo oslabljene ali uničene bakterije, viruse ali njihove sestavine, ki ne morejo povzročiti bolezni. Spodbudijo imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju nalezljive bolezni. Če pride cepljen otrok v stik s povzročiteljem te bolezni, ga protitelesa prepoznajo in otroka zaščitijo, podobno kot da bi bolezen že prebolel. Zaščita s cepljenjem ni stoodstotna, če pa kljub cepljenju otrok zboli, preboli blažjo obliko bolezni. Težimo k precepljenosti prebivalcev nad 95 %, torej kolektivni zaščiti, ker so v tem primeru pred nalezljivimi bolezni varni tudi posamezniki, ki zaradi osnovne bolezni ali drugih razlogov ne smejo biti cepljeni ali po cepljenju niso razvili zaščitnih protiteles. V primeru, da število necepljenih oseb začne naraščati se pojavi veliko tveganje za pojav epidemij te bolezni. Do sedaj smo z vsemi ukrepi in visoko precepljenostjo uspeli odpraviti le virus črnih koz, vse ostale bolezni so nekje po svetu še prisotne, kar pomeni, da je cepljenje v današnjem času velikih migracij prebivalstva in potovanja  po celem svetu nujno potrebno. Cepljenje proti boleznim, ki jih prenašajo živali  (steklina, klopni meningoencefalitis) ne moremo izkoreniniti, zato je tukaj cepljenje edini zaščitni ukrep, ki ga lahko izvajamo.

Pomembno je, da cepljenja opravimo pred vstopom v kolektivno varstvo, da zaščitimo otroke same, ter otroke, ki zaradi osnovne bolezni ne smejo biti cepljeni.

Stranski učinki

Vsa cepiva, ki jih uporabljamo so podvržena najstrožjim metodam nadzora proizvodnje in kakovosti. Razvita tehnologija omogoča vedno večjo varnost cepiva. Katera cepiva bomo uporabljali določata Nacionalni inštitut za varovanje zdravja ter Ministrstvo za zdravje in po celotni Sloveniji uporabljamo enotna cepiva. Med vsemi zdravili so cepiva najbolj varna, neželeni učinki so redki, večinoma blagi in prehodni. Resni neželeni učinki pa so izjemno redki, prav tako alergijske reakcije kot so urtikarija, Qiunckejev edem ali anafilaksija. Najbolj pogosto se pojavljajo  slabo počutje in razdražljivost  ter oteklina, rdečina in bolečina na mestu vboda, ki se blažijo z hladnimi obkladki vode ali fiziološke raztopine (alkohola ali ledu ne uporabljajo, ker lokalno reakcijo le še poslabšajo). Nekateri otroci odreagirajo s povišano temperaturo, ki se znižuje z antipiretiki in traja lahko le nekaj dni po cepljenju. Po cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam se redko pojavi izpuščaj 10 do 14 dni po cepljenju ali oteklina obušesnih žlez, tudi mesec dni po cepljenju.

Zmote in neresnice o cepljenju

Še vedno srečujemo informacije, da cepljenje povzroča avtizem, nevrološke bolezni, zaostanek v razvoju, a so te neresnice s številnimi raziskavami ovržene in je dokazano, da se te bolezni pojavljajo v enakem odstotku pri cepljenih in necepljenih otrocih. Prav tako je informacija, da cepljenje proti humanim papilomskim virusom povzroča neplodnost popolnoma neresnična in že zdavnaj odvržena.   Strah pred cepljenjem je torej neutemeljen.

Vrste cepiva in priporočila za uporabo

Nekaj časa se že uporabljajo kombinirana cepiva, kar pomeni da je v eni brizgalki več cepiv. Na ta način otroku prihranimo dodatne vbode, ter zmanjšamo število obiskov pri zdravniku. Sedaj  je v uporabi  5-valentno  cepivo (proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, okužbam z Hemofilusom influence tip B in otroški paralizi), ki bo od januarja 2020 zamenjano za 6-valentno (proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, okužbam z Hemofilusom influence tip B, otroški paralizi in Hepatitisu B). Cepivo, ki ga uporabljamo pri enem letu starosti je 3-valentno (proti ošpicam, mumpsu in rdečkam).

Cepivo, odvisno od vrste, vbrizgamo pod kožo ali v mišico, nekatera pa nakapamo v usta. Otroke mlajše od dveh let cepimo v mišico na sprednji strani stegna, starejše od dveh let pa v mišico zgornjega dela nadlahti. Ob prvem letu cepimo pod kožo v levo nadlahet.

Priporočila kdaj cepiti otroke in s katerim cepivom, so določena na podlagi številnih strokovnih raziskav. V primeru bolezni, ali kakšnih drugih opravičenih razlogov, se razmik med odmerki lahko podaljša in se nadaljuje po običajni shemi. Cepljenja ni potrebno pričenjati znova ali dodajati dodatnih odmerkov. Prilagoditev cepljenja ni potrebna niti pri prezgodaj rojenih otrocih. Prav tako se po shemi cepijo otroci z alergijami za hrano, senenim nahodom in astmo, pri kroničnih srčnih, pljučnih, ledvičnih ali jetrnih boleznih in stabilnih nevroloških stanj. V teh primerih je cepljenje še bolj priporočljivo, ker otroci z temi boleznimi hitreje zbolijo, bolezen poteka težje in je več zapletov.

V primeru blagega prehlada, driske, zdravljenja z antibiotiki, nizkimi odmerki kortikosteroidov ali po preboleli akutni bolezni lahko cepimo po programu torej cepljenja ni potrebno prelagati.

V primeru akutne bolezni (povišana temperatura, bruhanje, angina, vnetje sečil…) cepljenje preložimo dokler se bolezen ne pozdravi.

Otroci, ki ne smejo biti cepljeni, so le ti, pri katerih je potrjena resna alergična reakcija na sestavine cepiva (anafilaksija, ki se pojavi enkrat na milijon cepljenj), ki so imeli resen neželen učinek pri predhodnem cepljenju  ter pri boleznih, ki so nezdružljive s cepljenjem (nekatere nevrološke bolezni). Pri imunosupresivnem zdravljenju cepimo le z mrtvimi cepivi. V teh primerih  osebni pediater pošlje vlogo za trajno opustitev cepljenja na Komisijo za cepljenje na Pediatrični kliniki v Ljubljani ali na Ministrstvo za zdravje. Vlogo na Ministrstvo za zdravje pošljejo lahko tudi sami starši, če menijo da obstajajo zdravstveni razlogi za opustitev določenega cepljenja.

Koledar cepljenja (NIJZ, 2019)

Nalezljive bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, še posebej ogrožajo dojenčke in majhne otroke, zato s cepljenjem začnemo v starosti 3 mesecev. Takrat otroci namreč izgubijo večino zaščitnih protiteles, ki so jih prejeli od mame v času nosečnosti.

Začetek cepljenja (pri 3. mesecih starosti)

Ob sistematskem pregledu v starosti 3 mesecev, po natančnem pregledu če je zdrav, otrok dobi prvi odmerek kombiniranega 5-valentnega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, okužbam s Hemofilusom influence tip B ter otroški paralizi. Istočasno se starši lahko odločijo za cepivo proti pnevmokoknim okužbam. V primeru, da se odločijo za obe cepivi, otroka cepimo v mišice stegna na obeh nogicah.

Za zaščito so potrebni trije odmerki kombiniranega 5-valentnega cepiva, ki se aplicirajo do 6. meseca starosti,  četrta doza, ki je potrebna za okrepitev in podaljšanje imunosti, pa se aplicira eno leto po  tretjem odmerku. Za dolgotrajno zaščito so nujni še poživitveni odmerki proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju v tretjem razredu osnovne šole ter proti tetanusu v srednji šoli.

Za zaščito pred pnevmokoknimi okužbami so potrebni trije odmerki cepiva. Prva dva odmerka prejme otrok v prvem letu, tretjega pa v drugem letu starosti.

Pred katerimi boleznimi nas ščiti 5-valentno cepivo?

  1. Davica je bolezen dihalnih poti. V žrelu, grlu in sapniku nastanejo membranske obloge, ki povzročajo bolečine v žrelu, hitro zatem tudi težave pri dihanju. Bakterija lahko poškoduje srce, povzroča motnje srčnega ritma, v težkih primerih tudi odpoved srca. Lahko poškoduje živčni sistem, povzroči ohromelost ali celo smrt.
  2. Tetanus je bolezen, ki prizadene živčni sistem, kar lahko privede do hudih mišičnih krčev . Prizadete so žvekalne mišice, pojavijo se generalizirani krči po vsem telesu, lahko so prizadeti centri za dihanje in srčne mišice. Bolezen se lahko konča s smrtjo. Povzroča ga bacil tetanusa, ki ga najdemo v zemlji (posebno gnojeni), v telo pa pride z vbodom, preko ran ali kožnih opeklin.
  3. Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen, ki povzroča hude napade kašlja, ki trajajo več tednov. Zaradi napadov kašlja otroci težko jejo in pijejo, težko dihajo, ob kašlju pogosto bruhajo. Lahko se razvije pljučnica, vročinski krči, možganske krvavitve, v najhujših primerih bolezen privede tudi do smrti. Najbolj nevaren je za otroke, mlajše od enega leta. Zato je sedaj priporočljivo tudi cepljenje nosečnic po dopolnjenem 24. tednu nosečnosti, za njihovo zaščito in zaščito novorojenca.
  4. Otroška paraliza je virusna bolezen, ki napade živčni sistem in lahko povzroči trajno ohromelost mišic (paralizo). Začne se kot gripi podobno stanje, pojavijo se hude bolečine v mišicah, bolnik ne more več premikati rok ali nog. Če prizadene mišice prsnega koša ali možgane, je bolezen lahko smrtna. V Evropi je bilo že proglašeno izkoreninjenje, toda dokler otroška paraliza ne bo izkoreninjena po vsem svetu, bomo morali s cepljenjem nadaljevati.
  5. Hemofilusom influence tip b (Hib) je bakterija, ki najpogosteje povzroča pljučnico ali vnetje možganskih ovojnic (meningitis). Ob okužbi se lahko razvijejo resni zapleti, kot so cerebralna paraliza, gluhost, delna slepota, epilepsija ali duševna zaostalost. Okužbe je potrebno hitro zdraviti, sicer se lahko končajo s smrtjo.
  6. Pnevmokokne okužbe povzroča bakterija pnevmokok. Prenaša se s kužnimi kapljicami. Pri otrocih pnevmokok največkrat povzroči vnetje srednjega ušesa, redkeje pljučnico, včasih pa tudi invazivne okužbe, kot so meningitis, sepsa in invazivna pljučnica, ki se lahko končajo tudi smrtno. Najpogosteje zbolijo otroci stari manj kot dve leti, predvsem če so v jaslih in vrtcih. Pnevmokok je vse bolj odporen proti številnim antibiotikom, kar otežuje zdravljenje okužb, zato je njihovo preprečevanje s cepljenjem še toliko bolj pomembno.

Starost enega leta

V starosti enega leta otroke cepimo s kombiniranim 3-valentnim cepivom, ki ščiti pred ošpicami, mumpsom in rdečkami. Ob sistematskem pregledu ter natančnem pregledu, če je otrok zdrav, opravimo cepljenje pod kožo v levo ramo.

Za zaščito sta potrebna dva odmerka, prvi se aplicira med 12. in 18. mesecem starosti, drugi pa pred vstopom v osnovno šolo.

V primeru, da je otrok že cepljen z dvema dozama cepiva proti pnevmokoknim okužbam, v starosti enega leta dobi še tretji odmerek, ki ga apliciramo v mišico stegna.

Pred katerimi boleznimi nas ščiti 3-valentno cepivo?

  1. Ošpice so zelo nalezljiva bolezen, ki se prenaša s kašljanjem ali kihanjem. Znaki bolezni so povišana telesna temperatura, izpuščaji in slabo počutje. Bolezen traja pet do deset dni. Možni zapleti so pljučnica, vročinski krči in encefalitis (vnetje možganov). V zelo resnih primerih lahko ošpice povzročijo tudi smrt.
  2. Rdečke povzroča virus rdečk. Znaki bolezni so kratkotrajen izpuščaj, otekle bezgavke in boleče žrelo. Okužba nosečnice z rdečkami v prvih treh mesecih nosečnosti ima lahko hude bolezenske posledice za še nerojenega otroka. Lahko nastanejo prirojene okvare vida, sluha, srca in možganov novorojenčka kar pri devetih od desetih okuženih nosečnic.
  3. Mumps povzroči virus mumpsa. Znaki bolezni so povišana telesna temperatura, glavobol ter otečene obušesne in ostale žleze slinavke. Bolezen traja sedem do deset dni. Lahko povzroči trajno izgubo sluha, meningitis (vnetje možganskih ovojnic) in encefalitis (vnetje možganov). Redkeje povzroči bolečo oteklino mod in neplodnost pri moških.

V 3. letu starosti

V starosti 3. let od letošnjega leta priporočamo, ob sistematskem pregledu, tudi cepljenje proti klopnem meningoencefalitisu. Osnovno cepljenje se opravi s tremi odmerki, prvi poživitveni odmerek dobijo tri leta po zadnji dozi, nato pa so potrebni poživitveni odmerki vsakih pet let.

Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen, ki povzroča vnetje možganskih ovojnic in centralnega živčnega sistema. Na človeka se virus prenese z vbodom okuženega klopa. Klopi živijo v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov, travi in na vrtu, njihovim vbodom pa se lahko izognemo z ustreznimi oblačili in mazili (repelenti). Poskrbeti moramo, da klope čim prej in pravilno odstranimo.

Cepljenje pred vstopom v šolo

Zraven drugega odmerka cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, so otroci cepljeni tudi proti hepatitisu B. Za zaščito so potrebni trije odmerki. Prva dva odmerka prejmejo pred, tretjega pa po vstopu v osnovno šolo.

Hepatitis B je virusno obolenje jeter. Pri obolelem človeku se virus nahaja v telesnih tekočinah, kot so kri in slina. Novorojenčki mater okuženih z virusom hepatitisa B, se pogosto okužijo že v nosečnosti ali med porodom. Zato takoj po porodu cepimo novorojenčke mater, ki so nosilke virusa hepatitisa B.  Okuženi dojenčki in majhni otroci pogosto postanejo doživljenjski nosilci virusa in imajo večjo verjetnost, da se jim tekom življenja razvijeta rak jeter ali odpoved jeter. Okužba se širi tudi s spolnimi kontakti, uporabo okuženih ostrih predmetov in s souporabo pribora za injiciranje.

Cepljenje po vstopu v šolo

Zraven tretje doze cepiva proti hepatitisu B v prvem razredu osnovne šole, poživitvenem odmerku proti davici, tetanusu in oslovskem kašlju v 3. razredu osnovne šole, imajo deklice v 6. razredu osnovne šole možnost cepljenja proti humanim papilomskim virusom (HPV). V zadnjem času si prizadevamo, da s cepljenjem začnemo tudi pri fantih. Cepljenje se opravi s tremi odmerki cepiva.

Okužba s humanimi papilomavirusi (HPV) je spolno prenosljiva okužba, ki lahko povzroča hujše predrakave spremembe in rak materničnega vratu, nekatere druge vrste raka in genitalne bradavice.

Cepiva, ki niso v rednem programu cepljenja

Rotavirusne okužbe povzročajo rotavirusi, ki so najpogostejši povzročitelji hude driske pri dojenčkih in majhnih otrocih. S cepljenjem zelo učinkovito zaščitimo otroke do 3. leta starosti.

Cepljenje proti rotavirusnim okužbam se opravi s dvema ali tremi odmerki, odvisno od cepiva. Začne se lahko od 6. tedna starosti, zaključeno pa mora biti, odvisno od izbranega cepiva, najkasneje do 24. oziroma 32. tedna starosti. Cepivo se v obliki sirupa daje v usta.

Gripa je akutna okužba dihal, ki se zelo hitro širi v zimskih in spomladanskih mesecih. Najpogostejši zapleti gripe pri otrocih so bronhitis, bakterijska pljučnica, vnetje srednjega ušesa in vročinski krči. Cepljenje proti gripi je zelo priporočljivo za otroke s kroničnimi obolenji obtočil, dihal, sečil, nevro-mišičnimi boleznimi, malignimi obolenji, sladkorno boleznijo, nekaterimi boleznimi krvi in krvotvornih organov, boleznimi, ki slabijo imunski odziv in za otroke, ki so daljši čas zdravljeni s salicilati.

Otroci, mlajši od 9 let, ki so prvič cepljeni proti gripi, prejmejo dva odmerka cepiva v razmiku enega meseca. Otroci, ki so proti gripi že bili cepljeni oz. so stari 9 let ali več, prejmejo le en odmerek. Cepljenje z ustreznim cepivom je potrebno vsako leto ponoviti. Posebej je priporočljivo za otroke od 6 mesecev do 2 let, pri katerih ima lahko gripa težji potek.

Meningokokni meningitis je nevarna bolezen z nenadnim začetkom. Znaki so visoka vročina, mrzlica, glavobol, bruhanje, krvavitve pod kožo in v notranjih organih. Hitro napreduje do šoka in odpovedi številnih organov  ter se lahko konča s smrtjo. Povzroča ga bakterija meningokok, ki se prenaša s kužnimi kapljicami po zraku ali preko predmetov. Zaradi težke klinične slike, pogostih trajnih posledic in velike smrtnosti, je to bolezen treba čim prej začeti zdraviti z antibiotiki. Tudi osebe, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom, morajo prejeti antibiotik. Cepljenje proti meningokokom je zlasti priporočljivo za otroke s pomanjkanjem komplementa ali brez vranice ter pred potovanjem na območja, kjer je ta bolezen zelo pogosta.

Norice so pogosta otroška virusna bolezen, ki običajno mine brez posledic. Možni zapleti so hude okužbe kože, brazgotine, poškodba možganov in celo smrt. Cepljenje proti noricam je priporočljivo za otroke z akutno levkemijo, pri zdravljenju z visokimi odmerki zdravil, ki slabijo imunski sistem, pri  bolezni ledvic, težke astme ali pred presaditvijo organov.

Tuberkuloza je resna nalezljiva bolezen, ki se širi s kužnimi kapljicami preko bližnjega stika z okuženo osebo. Cepljenje je obvezno le za novorojenčke iz družin, ki so se v zadnjih petih letih pred rojstvom novorojenčka priselili iz držav, kjer se tuberkuloza pogosto pojavlja in za otroke, katerih matere se zdravijo zaradi tuberkuloze.

Novosti

Od januarja 2020 bo cepilna shema spremenjena.

STAROST/ŠOLSKO OBDOBJE OBVEZNA CEPLJENJA PRIPOROČENA CEPLJENJA
3. mesec starosti davica, tetanus, oslovski kašelj, Hemofilus influence tip B, otroška paraliza, Hepatitis B pnevmokokne okužbe
5. mesec starosti davica, tetanus, oslovski kašelj, Hemofilus influence tip B, otroška paraliza, Hepatitis B pnevmokokne okužbe
12. mesec starosti davica, tetanus, oslovski kašelj, Hemofilus influence tip B, otroška paraliza, Hepatitis B

 

ošpice, mumps, rdečke

pnevmokokne okužbe
3 leta klopni meningoencefalitis
vstop v šolo ošpice, mumps, rdečke
3. razred osnovne šole davica, tetanus, oslovski kašelj
6. razred osnovne šole okužbe s humanimi papilomskimi virusi
srednja šola tetanus

Namesto 5-valentnega bo uvedeno 6-valentno cepivo proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, otroški paralizi, okužbam z Hemofilusom B ter Hepatitisu B. Novo 6-valentno cepivo bo nadomestilo 5-valentno in cepivo proti Hepatitisu B. To bo shemo cepljenja poenostavilo, tretja doza bazičnega cepiva ter cepljenje proti Hepatitisu B pred vstopom v šolo ne bosta več potrebna. S 6-valentnim cepivom bodo cepljeni otroci v starosti  3. in 5. mesecev, pri 12. mesecih bodo dobili poživitveni odmerek istočasno s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.

Novosti pri plačilu cepljenj

Pri sistematskem pregledu v starosti 3. let se starši lahko odločijo za cepljenje otrok proti klopnem meningoencefalitisu, pri katerem so tri doze plačane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ostale pa ostanejo samoplačniške. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je plačano iz obveznega zdravstvenega zavarovanja do petega leta starosti, prav tako je cepljenje proti gripi za otroke z zdravstveno indikacijo brezplačno. Naslednje leto se planira uvedba cepljenja proti humanim papilomskim virusom tudi za dečke v 6. razredu osnovne šole, če pa se bodo deklice odločile za cepljenje tudi kasneje, bodo cepljenje prav tako lahko opravile na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Posebna priporočila

  • Cepljenje novorojenčkov, katerih matere imajo dokazan hepatitis B, se priporoča takoj po rojstvu s cepivom proti hepatitisu B.
  • Če pa so matere iz območjih, kjer je tuberkuloza še prisotna, se priporoča cepljenje proti tuberkulozi prav tako takoj po rojstvu.
  • V starosti 3. in 5. mesecev lahko zraven obveznih in priporočenih cepiv cepimo tudi proti meningokoknim okužbam.
  • Po 6. mesecu starosti lahko otroke cepimo proti gripi (dobijo 2 odmerka v razmiku enega meseca), po prvem letu tudi proti noricam (3 odmerke).
  • Cepiva proti tuberkulozi, meningokokom, gripi in noricam so samoplačniška.
  • V ogroženih območjih, kjer je veliko klopov, priporočamo cepljenje proti klopnem meningoencefalitisu  že po prvem letu starosti, prvi odmerki so v tem primeru samoplačniški, po tretjem letu starosti pa so tri poživitvene doze plačane iz stroškov obveznega zavarovanja.
  • Po 6. tednu starosti se lahko opravi cepljenje proti rotavirusu, z dvema ali tremi odmerki odvisno, od vrste cepiva. Cepiva so samoplačniška.
  • Za nedonošenčke rojene do 28. tedna nosečnosti, za otroke s komplicirano prirojeno srčno napako ali kronično pljučno boleznijo je predpisano  cepljenje proti respiratornem sincicijskem virusu. Ker je to cepivo izredno drago, so kandidati za cepljenje določeni le v Porodišnici ali na Pediatrični kliniki v Ljubljani in se pri osebnem pediatru izvaja pod strogo kontrolo terciarnega centra. Potrebnih je pet odmerkov cepiva v enomesečnih presledkih v obdobju pojavljanja tega virusa, običajno od novembra do marca.

Zaključek

Upam, da mi je uspelo na dokaj razumljiv način razložiti nevarnosti nalezljivih bolezni  ter pomembnost cepljenja.

Mlade generacije različne informacije iščejo na spletu, prav tako v zvezi z cepljenji. Žal lahko na spletu najdete kup nepreverjenih informacij, neverodostojnih virov ter mnenja nestrokovnjakov, ki iz različnih nepreverjenih razlogov nasprotujejo cepljenju. Zato priporočamo, da se o cepljenju pogovorite s svojim pediatrom ali da informacije iščete le na straneh uradnih zdravstvenih institucij, kot je Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer se ves čas objavljajo nove, preverjene in z številnimi raziskavami podkrepljene informacije, ki veljajo v naši državi ter prav tako v sosednjih razvitih državah po Evropi in Združenih državah.

Na koncu ne pozabimo, da so se prvi poskusi cepljenj začeli že pred več kot 200 leti in je cepljenje v vseh letih do današnjih dneh rešilo že nešteto življenj.

 

Irena Puntarec, dr.med.,spec. pediater
Lektorirala: Patricija Kovačec

 

Podobni članki

Komentarji in vprašanja