Dojenčki se imajo za naučiti veliko različnih veščin: kako se plaziti, stati, kako čebljanje spremeniti v tekoč pogovor, kako ne spustiti žličke na tla, temveč jo nesti k ustom. Na tem seznamu sta tudi varno žvečenje in požiranje – dojenčki se namreč rodijo pripravljeni za hranjenje, kljub temu pa lahko pride do dušenja. Preberi kaj vse moraš vedeti, da preprečiš dušenje in, če do tega pride, kaj storiti.

Najpogostejši vzroki za zadušitev

“Dojenčki razmeroma malo stvari lahko naredijo sami,” pravi Joan E. Shook, dr. med., FAAP, FACEP, članica ameriškega znanstvenega svetovalnega združenja Rdečega križa in teksaške otroške bolnišnice v Houstonu. “Od rojstva do starosti približno 4 mesecev naprej nevarnost zadušitve predstavlja vse, kar dajejo v usta.” To pomeni, da se novorojenček lahko zaduši tudi z materinim mlekom ali slino, pozneje pa tudi z otroško hrano in redkeje s sluzjo (mukusom zaradi dihalnih bolezni). Če se pričnejo dušiti zaradi tekočine, mu je potrebno odpreti usta in jo odstraniti z aspiratorjem (npr. aspirator za nos).

Ko se otrok začne plaziti, pa se igra bistveno spremeni, saj dojenčki z usti raziskujejo svoje okolje. Najpogostejši vzroki zadušitve premikajočega se dojenčka vključujejo majhne predmete, ki blokirajo dihalne poti (igrače, gumbi, koščki trdne hrane ali kovanci). Istočasno lahko tovrstno težavo povzroči tudi hranjenje, ko si napolnijo usta s preveliko količino hrane. “Dojenčki nimajo kognitivne sposobnosti, da bi pomislili, da morajo v usta dati samo toliko, kot jim uspe sproti prežvečiti.” pravi Shook. 

Kaj moraš storiti?

Idealno bi bilo, da se udeležiš tečaja o preprečevanju zadušitve in oživljanju otrok. “V ključnem momentu, ko pride do dušenja, je sicer težko vedeti, kako to storiti pravilno,” pravi Shook. “Čeprav vas zdravniška pomoč po telefonu lahko vodi skozi napotke, je kljub temu to zelo stresno, zlasti, če niste nikoli prej videli demonstracije.” Na spletni strani poišči kje v tvoji bližini lahko opraviš (še bolje – opravita oba s partnerjem) tečaj prve pomoči za dojenčke in otroke.

Če se dojenček davi ali kašlja, ima težave z dihanjem ali postane v obraz rdeče ali modre barve, nekaj verjetno ovira dihalno pot. Tvoja prva naloga je, da hitro oceniš, če je blokada delna ali popolna.

V primeru delne zapore nekaj zraka še vedno vstopa v otroška pljuča in se iz njega izteka okoli tujega predmeta in dojenček se najpogosteje začne daviti ali kašljati. Najbolje je, da otroku pri tem nič ne pomagaš in dovoliš, da ga sam izkašlja – to je najboljši način, da se blokado odstrani sama. Nikoli ne poskušaj pomagati s prstom, saj lahko to potisne predmet še naprej po otrokovem grlu in s tem pride do popolne zapore.

Vsekakor pa moraš ukrepati, če dojenček ne uspe uspešno izkašljati predmeta ali če ima popolno zaporo zraka (kar pomeni, da v pljuča otroka ne pride zrak ali iz njih). V tem primeru boš morda videla, da se njegova rebra in prsni koš potegnejo navznoter in ne bo mogel jokati ali zajeti zraka. 

Takrat predvsem poskušaj ostati zbrana in naredi naslednje:

1. Pomoč dojenčku

a) Dojenčka namesti na svojo podlaht, da ima svoj trebuh naslonjen na tvojo roko in je obrnjen z glavo navzdol (proti tvoji dlani). Če je otrok že večji, to izvedi v svojem naročju, nikoli pa ne na trdi podlagi. 

b) Z zgornjim delom druge roke petkrat udari med lopaticami.

c) Če se pri tem tujek odstrani iz otrokovih ust, končaj s postopkom in otroka postavi nazaj v normalen položaj.

d) Če do odstranitve predmeta še vedno ne pride, dojenčka obrni s hrbtom na tvojo podlaht, pri čemer ima glavo še vedno navzdol (proti tvoji dlani).

e) Svoja dva prsta namesti na isto mesto, kot pri zunanji masaži srca in izvedi 5 pritiskov s hitrostjo enega pritiska na sekundo. 

Mimogrede, Heimlichovi prijemi, ki so varni za odrasle, lahko zaradi občutljivejšega telesa poškodujejo dojenčkove organe, zato tega nikoli ne izvajaj do otrokovega prvega leta.

2. Pomoč otroku, starejšemu od enega leta: 

a) Takoj pokliči nujno medicinsko pomoč ali prosi koga drugega, da to stori.

b) Otroka spodbujaj h kašlju, a če to ne pripomore k odstranitvi tujka iz dihalne poti, nadaljuj z napotki spodaj.

c) Otroka nagni naprej in ga z ostrimi, močnimi udarci udari med lopaticami. Pred vsakim naslednjim udarcem preveri, če je tujek že odstranjen. Če še ni, ga med lopaticami udari še štirikrat. 

d) V primeru, da po petih udarcih ni spremembe, nadaljuj z naslednjimi napotki.

e) Na tem mestu uporabiš tehniko Heimlichov prijem: Postavi se za otroka in ga nagni nekoliko naprej. Eno dlan stisni v pest, drugo pa položi nanjo. Ta položaj rok položi na področje med popkom in žličko, palca sta pri tem obrnjena proti trebuhu. Izvedi sunkovit sunek, pri čemer trebušno steno otroka potisneš navzgor in navznoter proti sebi. Tudi to po potrebi ponoviš do petkrat.

f) Če je otrok v nezavesti, začni z oživljanjem še preden pridejo rešilci. Izvajaj 3 do 5 vdihov, izmenjaje s 30-imi pritiski ob prsni koš (masaža srca).

Izvajanje umetnega dihanja

Preveri, če je dojenček ali otrok zavesten in sicer tako, da ga popraskaš po stopalu. Morda je zaradi izgube nezavesti obraz postal tudi modre barve, saj takrat pride do pomanjkanja kisika.

Če je neodziven, izvedi umetno dihanje: 

    1.  Glasno pokliči »Na pomoč!«
    2. Sprosti dihalno pot – dojenčka uleži na hrbet na tla, glavo postavi v nevtralni položaj (ne dvigamo, kot pri odraslem) in rahlo dvigni njegovo bradico.
    3. Zajemi sapo in s tesnim stikom z usti zaobjemi otrokov nos in usta.
    4. Vpihni vdih v dolžini 1 – 1,5 sekunde, da se prsni koš vidno dvigne. Glavo pusti v nevtralnem položaju in opazuj, kako se prsni koš spušča ob pasivnem izdihu.
    5. Ponovimo petkrat.
    6. Največ 10 sekund bodi pozorna na znake dobrega krvnega obtoka (spontano gibanje, kašljanje, jok, dihanje). Če so prisotni, nadaljuj z umetnim dihanjem, dokler dojenček ne zadiha sam.
    7. Če ni znakov dobrega krvnega obtoka, začni z zunanjo masažo srca, ki jo združi z umetnim dihanjem v razmerju 30:2.

Masažo srca izvajamo:

a) na mestu, ki je 1 debelino prsta nad mestom, kjer se združita rebrna loka.

b) na prsnico pritiskamo z dvema prstoma (kazalcem in sredincem ali sredincem in prstancem), položenima drugega ob drugem na spodnjo tretjino prsnice.

c) prsnico vtiskamo za 1/3 globine prsnega koša

d) pritiskaš s frekvenco 100-110 vtisov na minuto.

Z oživljanjem nadaljuj dokler dojenček ne pokaže znakov življenja (spontano dihanje, jok, kašelj, premikanje), dokler ne pridejo reševalci in dokler se ne izčrpaš.

Mimogrede, pri frekvenci pritiskov si lahko pomagaš z ritmom pesmi “Staying alive” skupine Bee Gees ali popularno otroško pesmico Baby shark.

Kako pri dojenčkih in otrocih preprečimo zadušitev

Na srečo zadušitve enostavno preprečimo, saj imamo starši naše malčke navadno pred očmi večino časa, pozorni pa smo tudi, da je okolje primerno starosti otroka. Prvo, kar lahko narediš je, da odstraniš majhne igrače, kot so frnikole, baloni in skokice, kroglice ter manjši gospodinjski predmeti – baterije, gumbi ter pokrovčki pisal. “Če predmet lahko pride v rolico toaletnega papirja, ga lahko dojenček položi v usta in se zaduši,” pravi Shook.

Potreben je tudi stalni nadzor otroka v času hranjenja. Upoštevaj naslednje smernice:

  • Dobro se pozanimaj o velikosti kosov hrane, ki jo ponujaš otroku. Eni starši se odločijo za daljše obdobje pasirane hrane, drugi prisegajo na blw (baby lead weaning) metodo, ki vključuje ponujanje hrane od uvajalnega obdobja dalje. Pozorna moraš biti na velikost in obliko.
  • Goste hrane otroku ne ponujaj pred starostjo 4 – 6 mesecev, saj mora imeti stabilno glavo oziroma vrat, znati navznoter zavihati spodnjo ustnico, ko mu v usta položiš žlico in hrano pogoltniti (ne odriniti ven z jezičkom). 

Najbolje bi bilo, če vsi, ki varujete otroka  (starši, stari starši, varuška) poznate osnove oživljanja in imete na splošno dovolj informacij o tem, kaj je potrebno storiti, če pride do dušenja. Tudi, če bodo v ključnem trenutku najbolj pomagali reševalci, boš do njihovega prihoda lahko zagotovo bolj razmišljala s trezno glavo in mirnostjo, če veš, kako lahko otroku pomagaš sama.


Preberi še:

Avtor: Uredništvo Nosečke

Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Več informacij v Splošni pogoji.

Podobni članki