Preden se srečamo s starševstvom si težko zamislimo kaj vse to potegne s seboj. Nekatere dogodke lahko vizualiziramo, z realnostjo drugih pa se soočimo šele s trenutkom, ko smo v dejanski situaciji. Z dojenčkom v naročju in kupom vprašanj stojimo pred številnimi novimi izzivi, ki zahtevajo drugačno organizacijo kot smo jo bili pred prihodom novega člana vajeni. 

En od teh izzivov je tudi vračanje na delo po koncu dopusta za nego in varstvo otroka. Mnogo novopečenih mamic s strahom pričakuje zaključek tega posebnega obdobja v katerem je z otrokom stkala posebno vez. Poraja se jim nešteto vprašanj, ki so uperjena v iskanje rešitev glede urejanja odsotnosti zaradi nege malčka in spremembami povezanimi z delovnim okoljem. Skrbi jih, da ne bodo več zmogle usklajevati vseh obveznosti in, da bodo težko nizale uspehe na obeh področjih. Na delovno mesto se vrnejo drugačne kot so bile pred tem.  Prioritete se pri mnogih spremenijo. Pričakovanja delodajalcev pa ob tem pogosto ostajajo enaka. 

Mnogo mamic je tako v stiski in strahu pred prihodnostjo. Sprašujejo se kako pravzaprav v določenih situacijah ukrepati in kakšne so njihove pravice.

OD NABIRALKE DO INTELEKTUALKE

V 50 -ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja ženske v zahodnem svetu  na trg dela niso bile vpete tako intenzivno kot nam je danes to pravzaprav samoumevno. Model tradicionalne družine, kjer je ženska ostajala doma in skrbela za družino in dom je zamenjal model dvokarierne družine, ki predstavlja skupnost z dvema dohodkoma. Slednje pa ima seveda posledice, ki zahtevajo bolj enakomerno delitev družinskega dela med moškim in žensko. Ta težnja pa žal še vedno ni najbolj sorazmerno razporejena med spoloma, saj ženske v Sloveniji za gospodinjska opravila dnevno porabijo 4 ure in 58 minut, moški pa 2 uri in 40 minut (Eurostat 2006). Poprej večinoma žene in gospodinje, sedaj zavzemamo različne vloge v družbi in te se kar množijo in vrstijo. Poleg mame, žene in gospodinje smo ženske še delavke, koordinatorke obveznosti, prijateljice, hčere, ki skrbijo za ostarele starše, učiteljice (šolanje na daljavo) itd. Od nabiralke in gospodinje smo tako prišle do točke, ko se pogumno v podjetjih pojavljamo na vodilnih pozicijah, ki so bila prej vedno rezervirana za moški del družbe. 

LOVLJENJE RAVNOTEŽJA S POMOČJO ZAKONODAJE

Z enako obravnavo na trgu dela pa se odpira novo področje in sicer sfera usklajevanja družinskega in delovnega okolja, ki je koncept in aktualna tema, ki odpira mnoga vprašanja. Slednje prevprašujemo zlasti zaradi sprememb na trgu delovne sile in spreminjajočih se oblik družinskega življenja in novih trendov v starševstvu. 

Gre za mehanizem, ki vključuje različne ukrepe v družinski politiki pri čemer je fokus na skrbi za otroka, čigar dobrobit je v ospredju. 

Naša država se v Resoluciji o temeljih oblikovanja družinske politike zavezuje, da bo podpirale aktivnosti, ki omogočajo enakomernejšo porazdelitev odgovornosti med materjo in očetom in med starši, delodajalci in družbo. Ta vključuje reorganizacijo delovnega časa (skrajšan delovni čas do otrokovega 3.leta starosti), zakonske prilagoditve na področju oblik zaposlitev, ugodnejšo ureditev porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka z jamstvom enakovredne zaposlitve po vrnitvi, tudi posvojiteljski dopust, očetovski dopust, dodatne dni plačanega dopusta za starše, pa polno socialno zavarovanje v primeru delne zaposlitve ali začasne prekinitve z dela zaradi nege in skrbi za majhnega otroka ali nege in skrbi za otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in zagotavljanje vsem staršem, ki to želijo, mesto za njihove otroke v vzgojnovarstveni ustanovi ali drugih oblikah varstva. Tukaj omenimo še družinske prejemke, to so npr. finančne podpore kot so nadomestila v času omenjenih dopustov, različne dodatke kot so dodatek ob rojstvu, otroški dodatek, dodatek za samohranilce, pa izdatki za financiranje in subvencioniranje javnih storitev in za reševanje stanovanjskih problemov mladih. Tudi davčni ukrepi staršu, ki zapusti trg dela zaradi nege  in varstva štirih ali več otrok, dajejo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače vse do dopolnjenega desetega leta starosti najmlajšega otroka.

Ukrepi so zakonsko določeni, pri njihovi implementaciji pa se še vedno nekoliko šepamo, saj je v razmerju med delom in družino mogoče opaziti protislovje med vrednotami sfere dela in vrednotami sfere družine. V nasprotju s skandinavskimi državami je to področje pri nas še vedno razumljeno kot dualizem, v katerem delo dominantno diktira vlogo družine oziroma z drugimi besedami: družina je za delodajalce mnogokrat razumljena kot breme.

Da bi zadeve tekle v pravo smer pa je potrebno zasledovati zadovoljstvo na obeh področjih pri čemer eno ne posega v drugo sfero in nobeno ni doživeto kot konflikt drugemu. Do takega konflikta pride kadar se posameznica trudi, da bi izpolnila vse delovne naloge (in pogosto še več teh) pri tem pa ne more vložiti časa ali energije v družino, kar bi si sicer želela. 

ODGOVORNOST DELODAJALCA

Stiske, ki najpogosteje slabo vplivajo na usklajevanje delovnega in družinskega življenja so povezane zlasti s podaljševanjem delovnega časa, nadurami, ki so pričakovane in fleksibilne oblike dela, katerim se pridruži še tekmovalnost sodelavcev in nerazumevanje obveznosti staršev. Ker so ženske v gospodinjstvo in skrb vpete bolj obremenjeno kot moški del družbe, se kaže tudi potreba po večjem poudarku starševske vloge moških na tem področju.

Zaradi vpliva družinskih obveznosti na delo prihaja tudi do konfliktov med delavcem in delodajalcem, stresa, pa tudi diskriminacije zaradi družinskih zahtev.

Zaznano je, da so pri tem najpogostejše stiske povezane že s samim iskanjem službe in načrtovanjem družine. Delodajalci kljub zakonskim prepovedim na razgovorih zastavljajo vprašanja, ki se navezujejo na oblikovanje družine. Nosečnice in mlade mame so velikokrat v položaju, da niso izbrane kandidatke za delo, kljub enakim razpisanim pogojem za zaposlitev. Naštevamo lahko še onemogočeno napredovanje, nižje delovno mesto z nižjo plačo, dolge delavnike z dodatnimi delovnimi obremenitvami čez urnik dela. Temu se pridružijo slabi odnosi na delovnem mestu zaradi starševskih obveznosti in oviranje s strani delodajalca glede koriščenja dopustov ali urnika za skrajšani delovni čas. Kot najbolj negativno posledico pa lahko na seznam dodamo prekinitev delovnega razmerja ali pa iztek pogodbe, ki je ne podaljšajo. 

POSLEDICE (NE)RAVNOVESJA

Obremenjenost zaradi usklajevanja delovnih in družinskih obveznosti ni lahka. Delavke pa pogosto niti ne poznajo dobro svojih pravic ali pa jih ne upajo koristiti iz strahu pred delodajalčevim odzivom. 

Zdi se, da so delovne in družinske vloge nezdružljive. Do tovrstnih konfliktov pride, ko ni več mogoče usklajevati obveznosti na obeh frontah in se mati nezadovoljna zruši pod vsemi pritiski in pričakovanji, ki temeljijo na vloženem času, energiji in obremenitvi. Pojavi se stres, razdražljivost, tesnoba, utrujenost, pride tudi do konfliktov v obnašanju in nezmožnosti »preklopiti« ko prestopi domači prag.

Iz naštetih razlogov so ukrepi usklajevanja vse pomembnejši, saj so povezani z zdravjem in zadovoljstvom zaposlenih. Neusklajenost ima lahko različne, slabe posledice kot so izgorelost, bolezen, psihosomatske težave, ki, poleg slabih odnosov v družini, vplivajo tudi na delo (odhajanje kadra iz podjetja, slabša pripadnost podjetju, izostajanje z dela, nemotiviranost).

Dobri in gospodarni delodajalci se zavedajo pomena zadovoljnih delavcev. Usklajevanje obeh sfer pa jim pomeni tudi možnost za oblikovanje okolja, ki deluje stimulativno, prijazno in privlačno zaposlenim.  Iz tega izhaja večja pripadnost podjetju, manjša fluktacija, uspešnost, pripravljenost delavcev, boljša komunikacija. Zaposleni so zaradi tovrstnih ukrepov manj pod stresom in bolj zadovoljni, saj je delovno okolje bolj prijetno in prijazno njihovemu življenju izven dela.

DRUŽINAM PRIJAZNA PODJETJA

Ustrezni ukrepi se lahko oblikujejo zgolj in samo ob sodelovanju vseh akterjev in ob upoštevanju zakonskih določil. Organizacija mora omogočiti usklajevanje, zaposleni pa morajo upati izraziti svoje potrebe. Nič ni namreč samoumevno, komunikacija pa je ključna, zato se je potrebno z delodajalcem pogovoriti in izraziti svoje stiske ob iskanju ravnovesja med delom in družino. Pomembno je skupno oblikovanje ciljev in dolgoročni pogled na situacijo. Nekatera podjetja imajo certifikat družini prijazno podjetje, ki pripomore k ravnotežju med delom in družino, pri čemer se izpostavlja individualna obravnava zaposlenega. Dobijo ga podjetja, ki na podlagi svetovalno-revizorskega postopka uvajajo ukrepe za boljše usklajevanje zasebnega življenja in dela.

Delodajalec v ta namen ustvarja klimo v delovnem okolju, ki vpliva na motivacijo zaposlenih in na njihovo večjo kvaliteto dela. Zaveda se, da je zasebno življenje pomemben segment, ki ima vpliv na plačano delo. Zaveda se tudi, da je pripadnost organizaciji pomembna za uspešnost podjetja, in to veliko bolj kot pa število ur ali delovni vzorec zaposlenih. Na ravni organizacije upoštevanje potreb zaposlenih, ki imajo skrbstvene obveznosti vpliva na spremembo delovne kulture v pozitivno smer. 

KAKO LAHKO BOLJE GOSPODARIM S SVOJIM ČASOM?

Že res, da se v teoriji vse skupaj sliši dosti lažje kot pa je v praksi, a vendarle je mogoče in precej enostavnejše, ko si postavimo prioritete in se jih tudi odločno držimo. Nemogoče je sedeti na dveh stolih istočasno, zato si naredimo načrt in postavimo meje do koder zmoremo in si zastavimo lestvico pomembnih stvari. Pri tem ne smemo pozabiti nase in na svoje potrebe in si ne dovoliti izkoriščanja, ki vodi k izgorelosti. Stvari, ki nas veselijo ne smemo izpuščati iz življenja, prav tako pa zaradi delovnih obveznosti ne odlagati družinskih zadev v nedogled. Ko zapustimo delovno mesto, zaprimo vrata za seboj in obveznosti ne nosimo domov.

Kot rečeno je pri oblikovanju ukrepov za lažje usklajevanje vseh obveznosti v ospredju otrok, kljub temu pa ne smemo zanemariti pomena enakovrednega partnerstva. Bistvo ukrepov za uravnoteženo poklicno in zasebno življenje je ustrezno postavljanje prioritete med oblikovanjem kariere in zasebnim življenjem posameznice. Slednje vključuje družinsko življenje kot tudi zdravje, prosti čas in osebnostni razvoj. Današnji tempo je že sam po sebi krut in razpetost med dvema področjema naporna. Zato ne imeti slabe vesti, ko se postavite na prvo mesto in se trudite vzpostaviti ločnico med omenjenima področjema. Z dobro organizacijo, odločitvami kaj je v tistem trenutku za vas pomembnejše je mogoče oblikovati ravnovesje – in to brez slabe vesti. Le dovolite si reči »ne« in se postaviti zase. Na tak način boste veliko bolj zadovoljno vpete tako v delo, ki vam prinaša varnost in osebno rast kot tudi v družino, ki vam nariše nasmeh na obraz.

Avtor: Katja V. Zabukovec, Iskreno, Katja. / Objavljeno dne 28. 2. 2022