Dragi Oče, to pismo je posebej za tebe.

Ker si pomemben – neskončno! In to še preden tvoje malo bitje dobi v roke vozniški izpit in še preden mu na čelu izbruhne prvi najstniški mozolj!

Za tvoje malo bitje si pomemben vse od tistega trenutka dalje, ko se kot majhna pikica znajde v maternici tvoje drage. Pomemben si zato, da ji stojiš ob strani, ko se vanjo prikradejo dvomi, strahovi in vse tiste muhe, ki jih prinesejo nosečniški hormoni. Pomemben si, da ji zagotoviš varen objem, da jo poslušaš in slišiš, čeprav je vedno ne razumeš. To ti bo oprostila, če se boš vsaj potrudil 😉

Ko se tvoje malo bitje rodi, si morda zbegan, ker te Mati Narava ni vključila v skrb za njegovo preživetje. Res je to edinstven čudež življenja, ki ga lahko samo hvaležno opazuješ in si srečen, da si ga deležen. In če boš iskreno užival v tej svoji sreči, se bo vse ostalo zgodilo spontano. Ne bo ti težko vstati sredi noči, ko boš zaslišal otroški jok, ne bo ti težko opraviti kakšnega gospodinjskega dela več kot doslej, po službi prihiteti domov, da mladi mamici omogočiš nekaj prostih trenutkov, čeprav bi jih ti potreboval prav tako. To je tista prava nesebična ljubezen, zaradi katere sta spočela to malo bitje, ki bo vajini življenji spremenilo za vedno. Za vedno na boljše, če bosta med drevesi znala videti vajin skupen gozd, če si bosta v oporo tudi v težkih trenutkih in če bosta vajino družino vedno postavila na prvo mesto.

Ko tvoje malo bitje odrašča, tvoja vloga postaja vse bolj pomembna. Ti si tisti steber, glas razuma in odločnosti, ki ga tvoja družina potrebuje. Ti si ključen, da postaviš meje. Počasi, nežno, sočutno, nikoli s silo, ampak postavi jih. In vztrajaj pri njih. Počasi, nežno, sočutno, nikoli s silo, ampak vztrajaj. Nauči tvoje malo bitje, da se znajde tudi izven svoje cone udobja. Da kdaj tudi potrpi in počaka. In prav enako pomembno, da se bori in vztraja. Odpelji ga na najbolj strm tobogan in skupaj premagajta strah in se skupaj veselita v zadovoljstvu nad premaganim izzivom. Odpelji ga s kolesom po najbolj strmem klancu, odpelji ga pozimi v kratkih hlačah na sladoled in skači z njim po strehi! Norita in kričita, kot da vaju noben ne vidi in ne sliši!

Dragi Oče, neskončno si pomemben in ne trudi se biti kot Mati! Ne umikaj se v osamo, misleč, da vzgoja otrok ni tvoje delo. Tvoje malo bitje te potrebuje ravno toliko kot ti njega, da izkusiš resnično osebno srečo, nesebično in nematerialno. Tisto edino pravo.

Avtor: Maša Sternad, dipl. pedagoginja / Objavljeno dne 6. 11. 2017