Dojenje je ena tistih tem, pri katerih bomo mamice težko prišle čisto skupaj. Nekatere so zagovornice dojenja, drugim je vseeno, tretje so mnenja, da je adaptirano mleko tudi enako dobro – pa seveda vse vmes.
Imam dve lepi izkušnji z dojenjem obeh hčera, ena še vedno traja. Ne bom rekla, da sem na to izjemno ponosna, sem pa vesela, da sem se obakrat dobro psihično in fizično pripravila na to, da bom dojila ter to, kljub precejšnjim bolečinam na začetku, tudi izpeljala. Na srečo sta bili obe moji hčerki močni in zelo lačni novorojenki, tako da sta si hitro naredili mleko ter se, vsaj na začetku, res ogromno dojili.
Pri prvi hčerki so me vedno presenetili ti poskoki rasti, ki jih imajo dojenčki – ko kar naenkrat potrebujejo več mleka, kot prej. Mamice lahko zaradi tega celo mislimo, da imamo mleka kar naenkrat premalo. Na srečo sva tudi te preskoke preživeli. Spomnim se, da sem si takrat kuhala ogromno polente, pila čaj za dojenje ter uporabila še marsikateri drugi recept starih mam.
Pri drugi hčerki bi te poskoke rasti morala nekako pričakovati, pa so me vseeno presenetili – tako prvi, kot drugi in tretji. Nikoli nisem vedela, koliko mleka dejansko popije. Pri dobrih treh tednih, pri približno štirih mesecih ter še enkrat kasneje se je kar naenkrat začela obnašati, kot da je neskončno lačna in se nikakor ne more nasititi. Neprestano je želela jesti in kar malo sem se zasekirala. Ker sem imela še starejšo hčerko, namreč nisem mogla toliko počivati, kar je načeloma vedno delovalo, kadar sem se s tem problemom srečala pri prvi hčerki. Prešinilo me je tudi, da bi vseeno šla po kakšen paket adaptiranega mleka, da bi se prepričala, če je res lakota problem in bi hčerko le lahko umirila. Tako sem se odpravila v lekarno, kjer sem prijazni farmacevtki zaupala svojo težavo. Predlagala mi je, da preizkusim še kapsule Lactil, ki vsebujejo vse naravne sestavine za povečano tvorbo mleka. Poleg njih sem pila še čaj za dojenje in res – mleka je bilo kar naenkrat (seveda tudi ob pomoči sesanja hčerke) spet na izvoz.
Na ta način sem se res hitro in na preprost način znebila skrbi. Če se mi je kakšne dni spet zdelo, da proizvodnja stavka, sem vzela nekaj kapsul ter si tako prihranila marsikatero uro sekiranja. Imela pa sem tudi malo sreče – farmacevtka bi mi lahko tudi brez nadaljnjega pogovora dala samo škatlo adaptiranega mleka. Na srečo nikoli ne bom vedela, kako bi se ta zgodba končala.
Mladim mamicam je lahko dojenje v veliko breme in vir stalne skrbi. Zato menim, da je res pomembno, da zaupamo svojim naravnim sposobnostim ter se prepričamo v to, da zmoremo dojiti in tako priskrbeti najboljšo in posebej prilagojeno hrano za svojega otročka. Za to, da si zagotovimo povečano tvorbo mleka, pa lahko poskrbimo tudi na povsem naraven način – s kapsulami Lactil ter čaji za dojenje, se poskusimo kar najbolj sprostiti ter uživati v povezovanju s svojim dojenčkom.