Redna uravnotežena prehrana je med nosečnostjo še toliko bolj pomembna. Poveča se tudi potreba po energiji in nekaterih hranilih, kot sta železo in folat. Dodajanje folata oziroma folne kisline pred in med nosečnostjo je pomembno zaradi preprečevanja okvare nevralne cevi ter pripomore k razvoju osrednjega živčevja pri plodu in delitvi celic.

Za še več pojasnil smo prosili asist. Vesno Fabjan Vodušek, dr. med., specialistko ginekologije z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, ki je med drugim pojasnila, kateri sta najpogostejši okvari nevralne cevi, kako pogost je pojav preeklampsije med nosečnostjo in kako veliko nevarnost predstavlja tako za nosečnico kot še nerojenega otroka, ter kakšen je priporočljiv vnos DHA omega-3 maščobnih kislin med nosečnostjo in dojenjem.

Zadostna količina folatov v zgodnji nosečnosti je nujna

Folat ali vodotopni vitamin B9 je esencialno hranilo in odigra pomembno vlogo v številnih biokemičnih procesih v telesu. Ima bistveno vlogo pri uravnavanju presnove aminokislin in nukleinskih kislin ter pri eno-ogljični presnovi. Njegova prednost pred folno kislino je v tem, da zaobide blokado v presnovi folne kisline, povezano z encimskim polimorfizmom. Folna kislina je ena od njegovih oksidiranih sintetičnih oblik, ki je velikokrat prisotna v prehranskih dopolnilih ¹. Med populacijo pa je pogosta (kar pri 50 % žensk) mutacija gena MTHFR (metiltetrahidrofolat reduktaza), ta namreč poskrbi za ustrezno pretvorbo neaktivne oblike folata v aktivno. Zato je primernejša izbira folata v že aktivni obliki – metilfolat, ki ga telo lahko absorbira in izkoristi.

»V petem tednu nosečnosti se v procesu razvoja ploda (dojenčka) oblikujejo trije embrionalni lističi, iz njih pa se bodo v zapletenem postopku rasti, razvile tri različne vrste tkiva. Z nastankom embrionalnih lističev dobi zarodek obliko ščita. Na hrbtni strani embrionalnega ščita se razvije trak, ta najprej oblikuje žleb, ki se kmalu zapre in tvori nevralno cev. Iz sprednjega dela nevralne cevi se razvijejo možgani, hrbtenjača pa nastane iz njenega zadnjega dela. Zato je zadostna količina folatov v zgodnji nosečnosti tako pomembna. Plod potrebuje potrebno količino folatov preden ženska navadno zanesljivo ve, da je noseča, torej v tednu, ko izostane menstruacija,« pojasni vlogo folne kisline v obdobju nosečnosti asist. Fabjan Vodušek.

Priporočljivo je, da ženske za preventivo pred nastankom okvar nevralne cevi ploda (do okvar lahko pride v prvem mesecu zanositve), vsaj 4 tedne pred zanositvijo in prvo trimesečje, uživajo dodatke folne kisline v odmerku 400 μg/dan. Priporočen dnevni odmerek folne kisline (iz hrane in dodatkov) je za nosečnice 600 μg/dan, kar je skoraj nemogoče doseči samo z vnosom hrane. Pomembno je še poudariti, da je priporočljivo uživanje živil bogatih s folati tako za ženske z nizkim kot tudi visokim tveganjem za rojstvo otroka z okvaro nevralne cevi ².

Anencefalija in Spina bifida – najpogostejši vrsti okvare nevralne cevi

Anencefalija je huda malformacija (napaka v razvoju) nevralne cevi. Po besedah asist. Fabjan Vodušek nastane zaradi nezmožnosti zaprtja njenega kranialnega (zgornjega) dela v zgodnji nosečnosti, običajno med 23. in 26. dnevom intrauterinega življenja (po oploditvi jajčne celice). Zanjo je značilna odsotnost velikega dela možganov, lobanje in lasišča. Pri anencefaliji je živčno tkivo izpostavljeno in večinoma ni prekrito s kostjo ali kožo.

Spina bifida je stanje, ko se hrbtenica in hrbtenjača ne oblikujeta pravilno. V razvoju hrbtenice ter hrbtenjače pride do nepravilnega zapiranja nevralne cevi in posledično do napačnega razvoja vretenc. Zaradi izpostavljenosti hrbtenjače (živčnega tkiva) plodovnici prav tako pride do nepravilnega razvoja živčnega tkiva. Od velikosti izpostavljenega dela hrbtenjače je odvisno v kolikšni meri bo prizadet novorojenec, torej od katerega nivoja hrbtenjače bo imel težave z oživčenjem. Asist. Fabjan Vodušek poudari, da je ob takšni napaki prisotna tudi nepravilna razporeditev možganske tekočine, saj se zaradi višjega pritiska možganske tekočine v lobanji, z malimi možgani in podaljšano hrbtenjačo, zapre prehod iz glave v hrbtenico. 

Kaj je preeklampsija in kakšne so lahko njene posledice?

Preeklampsija je več organska  ̶  napredujoča bolezen. Za njo je značilen nov pojav povišanega krvnega tlaka in proteinurije (prisotnost beljakovin v urinu), ali druge pomembne spremembe delovanja organov in organskih sistemov po 20. tednu nosečnosti oziroma po porodu. Med nosečnostjo govorimo o povišanem krvnem tlaku (hipertenziji) pri sistolični vrednosti krvnega tlaka ≥ 140 mmHg in/ali diastoličnega krvnega tlaka ≥ 90 mmHg, izpostavi asist. Fabjan Vodušek.

V nadaljevanju tudi pojasni, da je osnovni razlog za nastanek preeklampsije nenormalen razvoj posteljice in njenega žilja ter povezave z materinim krvnim obtokom preko žil v maternični sluznici zgodaj v nosečnosti. Posledica je relativno premajhen pretok krvi skozi posteljico. To pa povzroči pomankanje kisika v posteljici in krvnem obtoku ploda (hipoksijo, ishemijo in oksidativni stres), ter sproščanje antiangiogenih dejavnikov (žilni rastni faktor in placentarni žilni rastni faktor-skrbijo za normalen razvoj, rast in delovanje žil v telesu, organu ali tkivu) v materino cirkulacijo. Zakaj se bolezen pojavi pri nekaterih ženskah, medtem ko se pri drugih ne, ni popolnoma jasno. Znano pa je, da povečano tveganje za nastanek preeklampsije predstavljajo prekomerna telesna teža/debelost, preeklampsija v predhodni nosečnosti, kronično povišanje krvnega tlaka, večplodna nosečnost, kronična ledvična bolezen ali sladkorna bolezen tipa 1 ali 2 in motnje v strjevanju krvi (na primer antifosfolipidni sindrom).

Preeklampsija lahko izzove nevarno povišanje krvnega tlaka in tveganja za možganske poškodbe, predvsem krvavitve. Prav tako lahko okvari delovanje ledvic in jeter ter povzroči težave s strjevanjem krvi, pljučni edem (tekočina v pljučih), epileptične napade in v hudih oblikah  ̶ predvsem pri nezdravljenih nosečnicah, smrt matere in ploda. Ginekologinja še izpostavi, da preeklampsija vpliva tudi na pretok krvi skozi posteljico, to pa pogosto povzroči zastoj rasti ploda v maternici, ali zaradi ogroženosti matere in/ali ploda, prezgodaj rojene otroke.

Dolgoročne posledice preeklamsije? »Ženske s preeklamsijo v nosečnosti imajo dvakrat večjo verjetnost za srčne bolezni, srčni infarkt in štirikrat večjo verjetnost za kronično povišan krvni tlak kasneje v življenju. Prav tako so bolj ogrožene za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, kroničnih ledvičnih bolezni in metabolnega sindroma. Tveganje je še toliko večje, če sta bili prizadeti dve ali več nosečnosti, ali če je preeklampsija povzročila porod pred 34. tednom nosečnosti. Pri rojenih otrocih mater s preeklamsijo pa se poleg povišanega tlaka, sladkorne bolezni tipa 2 in metabolnega sindroma, opaža tudi večja pojavnost motenj avtističnega spektra (ASD) in motenj pomanjkanja pozornosti (ADHD)/hiperaktivnostjo,« opozori strokovnjakinja na premalokrat izpostavljene pogoste posledice te bolezni.

DHA podpira delovanje možganov in zdravje oči ter zmanjša tveganje za težko preeklampsijo

Dokozaheksaenojska kislina (DHA) je vrsta omega-3 maščobe.Telo lahko proizvede le majhno količino DHA iz drugih maščobnih kislin, zato jo moramo zaužiti neposredno s hrano ali prehranskimi dopolnili.

Dr. Fabjan Vodušek navede dansko raziskavo (vključevala je 65.220 nosečnic z enoplodno nosečnostjo), ki je pokazala, da čeprav (eikozapentaenojska kislina) EPA + DHA 250 mg/dan ne izboljšata splošnega tveganja za preeklampsijo, prehranska dopolnila blago zmanjšajo tveganje za težko preeklampsijo (RR = 0,77, 95 %, IZ 0,60–0,99). Druga pregledna študija dodajanja EPA in/ali DHA in/ali ALA (alfa-linolenska kislina) med nosečnostjo in njihov vpliv na pojavnost hipertenzije ali preeklampsije, ki jo povzroča nosečnost, je meta analiza 14 raziskav pokazala, da ima dodatek omega-3 maščobnih kislin zaščitno vlogo pred tveganjem za preeklampsijo (RR, 0,82; 95 % IZ, 0,70–0,97; p = 0,024).

DHA predstavlja približno 20 odstotkov vsebnosti lipidov v možganih in je sestavni del nevronskega razvoja ter delovanja. DHA se kopiči v živčnem tkivu z največjo hitrostjo (50-60 mg/dan) v zadnjem trimesečju nosečnosti, saj sta v tem obdobju rast in razvoj možganov najvišja.

»Splošno znano je, da maščobne kisline omega-3 (zlasti DHA) vplivajo na nevrološki razvoj ploda in dojenčka. Zaradi vpliva DHA na razvoj možganov je določen priporočen vnos DHA na 250–375 mg/dan za nosečnice in doječe matere. Nizek status DHA pri materi pred nosečnostjo bi namreč lahko poslabšal fetalni nevrološki razvoj. Koncentracija ter prenos omega-3 skozi posteljico in koncentracijo omega-3 v popkovni krvi je v osnovi odvisna od delovanja posteljice. Tako nosečniška sladkorna bolezen kot preeklampsija sta povezani s spremenjenim statusom omega-3 pri materi, spremenjenim metabolizmom omega-3 v placenti, znižanimi ravnmi omega-3 v popkovni krvi in vplivata na nevrološki razvoj pri dojenčku ter na zdravje možganov pozneje v življenju. Obstajajo poročila, da bi lahko ob popolnem pomankanju omega-3 maščobnih kislin prišlo do sprememb v razvoju le teh,« strne asist. Fabjan Vodušek.

Avtorica članka: Suzana Križ

Viri:

1. Dodatek folata pri plodnosti in nosečnosti: Prednosti (6S)5-metiltetrahidrofolata, 2022 maj, 28 (4): 12-17. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35653630/
2. Zdravila brez recepta in prehranska dopolnila za ženske težave, Metka Tomašič, mag. farm., dostopno 08.01.2024; https://www.sfd.si/wp-content/uploads/2021/10/fv-5-2021_tomasic.pdf, str. 364