”Če jim prisluhneš, ko so majhni, bodo oni prisluhnili tebi, ko bodo večji.”

Povezovalno starševstvo je vzgojni pristop, ki sta ga strokovno utemeljila zakonca Sears, starša sedmih otrok in zdravstvena delavca po izobrazbi. Bistvo povezovalnega starševstva tiči v razvijanju sposobnosti, da s srcem in glavo prisluhnemo potrebam svojih otrok in poiščemo najbolj učinkovite načine za povezovanje, ki bodo ustrezali vsem članom družine. Ni nujno, da vsa načela povezovalnega starševstva ustrezajo vsem družinam – pomembno je, da starši pravočasno in ustrezno prepoznajo tako otrokove kot tudi svoje lastne potrebe in začnejo s preizkušanjem različnih načinov za dosego harmoničnih družinskih odnosov.

Za katere družine je povezovalno starševstvo ustrezno?

Za vse, še posebej pa za tiste, ki so prepričane, da zaradi napornih delovnikov in stresnega tempa življenja ne zmorejo zadovoljiti potreb vseh družinskih članov. Je idealno za zaposlene starše, kajti močna povezanost z otrokom omogoča lažje usklajevanje službe in starševstva.

Pozitivni učinki na dolgi rok

Začetki povezovalnega starševstva so lahko naporni, a to je naložba, ki kmalu obrodi sadove. Pomembni so že dojenčkovi neverbalni znaki sporočanja – ne spreglejte jih, ne poskušajte jih utišati z nadomestki za vašo bližino in prisotnost (npr. dudo), ne poskušajte jih preusmeriti in še manj ignorirati. Odzovite se vedno in čim prej, a ohranite mirno kri, saj ni vsak dojenčkov jok rdeči alarm za požar. Če se boste dosledno odzivali na njegov jok, ne bo imel tolikšne potrebe po glasnem neutolažljivem joku. Povezanost z otrokom omogoča odnos, v katerem se otrok čuti razumljenega in slišanega, zato bo v vašem odnosu manj nejevolje kot sicer.

Vas je strah, da boste razvadili otroka?

Povezovalno starševstvo ne pomeni, da morate postati suženj svojih otrok in v trenutku uresničiti vsako njihovo željo. Postavljanje meja ima pomembno vlogo v tem pristopu, četudi morda na prvi pogled ne izgleda tako. Če vas življenje po načelih povezovalnega starševstva izčrpava, potem ste morda ubrali napačne tirnice. Cilj povezovalnega starševstva je vzgojiti mirnega in zadovoljnega otroka ter živeti s čim več harmonije v družinskih odnosih.

Prednosti povezovalnega starševstva

Prednosti so predvsem naslednje:

• Spodbuja umski razvoj – kakovosten stik med staršem in otrokom ter odzivno okolje omogočata, da je otrok bolj miren in zbran, takšen pa se tudi najbolj učinkovito uči. Otrokov intelekt namreč ni odvisen od igrač in tečajev, bistveni so ljubeči in pozorni družinski odnosi.
• Manjša verjetnost zdravstvenih obolenj – otrok ima zaradi visoke odzivnosti staršev v sebi nižjo raven stresnih hormonov, kar ugodno vpliva na njegovo psihofizično stanje.
• Krepi zaupanje in spodbuja navezovanje stika z drugimi – če so otroci notranje čustveno izpolnjeni, so tudi sami sočutni do drugih ljudi in lažje vzpostavljajo medosebne odnose.

1. načelo: Povezovanje ob rojstvu 

Prve ure in dnevi po rojstvu so zelo pomembno obdobje za povezovanje. Naravno obnašanje dojenčka in nagonska materinska skrb običajno sama po sebi pripomoreta k povezovanju. Tudi vloga očeta naj ne bo zapostavljena, saj lahko s telesnim stikom in negovanjem povsem enakovredno prične vzpostavljati odnos z novorojenčkom, hkrati pa je s tem v veliko pomoč materi, ki jo vsaj v začetnih nekaj tednih prav gotovo potrebuje (če je možno, naj jih cela družina preživi čim bolj skupaj, da postavijo trdne temelje za nadaljnje povezovanje).  

2. načelo: Dojenje

Dojenje je odličen način za spoznavanje dojenčka; ko mama spoznava različne dojenčkove znake in se nanje odziva, gradi iskren, pristen odnos. Dojenje je tudi naravno pomirjevalno sredstvo, saj se ob njem sproščata materinska hormona prolaktin in oksitocin, zaradi katerih intuitivno materinstvo in povezovanje še lažje steče. Tudi če ne morete dojiti, lahko ustvarite prijetne povezovalne pogoje – ko hranite otroka po flaški, posnemajte naraven položaj dojenja (flaško položite na prsi in jo obrnite navzdol k otroku, ki ga pestujete v naročju).   

3. načelo: Nošenje otroka

Dojenčki, ki so pogosto v naročju ali nosilki, so več časa mirni,  hkrati pa se z opazovanjem okolice in ljudi mnogo naučijo. Ker je dojenček omejen pri gibanju, je zelo pomembno, da mu ga omogočimo odrasli, s čimer vzpostavimo tudi medsebojno zaupanje. Nošenje otroka je idealno za zaposlene starše, saj lahko tako opravijo marsikateri dnevni opravek ali pa se posvetijo svojim starejšim otrokom, če jih imajo. Idealno je tudi za otroke, ki potrebujejo izdatno mero starševske pozornosti ter za otroke, ki počasneje pridobivajo na telesni teži – v nosilki se lahko zelo pogosto in nemoteno dojijo.

4. načelo: Spanje v družinski postelji (ali tesno ob)

Tudi skupno spanje je dobra priložnost za povezovanje. Idealno je za zaposlene starše, saj lahko tako nadoknadijo svojo dnevno odsotnost in za doječe matere. Tako kot pri drugih načelih, mora tudi pri spanju vsaka družina posebej ugotoviti, kakšna spalna rutina jim najbolj ustreza in kako se najboljše naspijo. Za otroke je običajno skupno spanje prijetno, saj imajo radi telesno bližino, prinaša jim občutek varnosti in ugodja. Mnogo ljudi je prepričanih, da bodo s skupnim spanjem otroka razvadili in ga bodo imeli v zakonski postelji do polnoletnosti, vendar je ta strah povsem odveč. Ko na vaši ali otrokovi strani dozori želja/potreba, da začnete spati ločeno, se za ta korak tudi odločite. Nekateri otroci lahko že takoj samostojno prespijo noč, drugi pa potrebujejo postopno odvajanje – upoštevajte to potrebo in pričnite spati ločeno najprej le del noči in postopoma podaljšujte ta čas. Tekom odraščanja lahko pride do obdobij, ko si bo otrok spet zaželel vaše bližine in skupnega spanja, s čimer ni nič narobe – če mu boste pokazali svoje razumevanje in naklonjenost, boste vanj zasidrali občutek varnosti, iz katerega bo črpal moči za spopadanje z izzivi odraščanja in tako bo ob vaši podpori postajal vse bolj samostojen (v nasprotju s prepričanjem, da so tako vzgojeni otroci nesamostojni).

5. načelo: Odziv na dojenčkov jok

Jok je edini dojenčkov način komunikacije s svetom, zato se je potrebno nanj pozorno in čim hitreje odzvati. Ni ga potrebno utišati ali preusmeriti pozornosti, potrebno ga je le slišati in razumeti. Bodite dosledni pri odzivanju tudi ko vaš otrok odrašča, saj potrebuje vašo oporo, hkrati pa ga tako učite sporazumevanja in ga vzgajate v prijetnega sogovornika.

6. načelo: Ravnovesje in meje

Zaradi skrbi za otroka starši pogosto pozabijo na svoje potrebe in partnerja. Za uravnoteženo starševstvo je ključno, da se naučite prisluhniti sebi in prepoznati, kdaj potrebujete oddih ali pomoč. Izčrpani starši ne morejo uživati v svoji vlogi in to otroci hitro začutijo – na takšen način se ne morete pristno povezati.

7. načelo: Ignoriranje dobronamernih nasvetov

Prav gotovo ste že slišali kopico nasvetov tujcev v stilu: ”Pusti otroka samega, da se izjoče; Ignoriraj ga; Samo manipulira s tabo, razvajen je.” Tovrstni nasveti so morda dobronamerni in mamljivi, saj obljubljajo, da boste s takšnim ravnanjem vzgojili pridnega in ubogljivega otroka, vendar je njihov učinek za otroka zelo škodljiv. Z ignoriranjem boste otroka le zatrli – če ga ne boste poslušali, vam bo on prenehal sporočati, začel se bo zapirati vase, negativna čustva pa se bodo začela kopičiti v njem in slej ko prej izbruhnila na površje v obliki različnih (samo)destruktivnih vedenj.

VIR: Sears, W. in M. (2008): Povezovalno starševstvo. Ljubljana: Mladinska knjiga

Preberi še:

• 10 stvari, za katere si želim, da bi se jih zavedala med nosečnostjo
• Družina je odgovornost
• Spolni odnosi po porodu

Avtor: Maša Sternad, dipl. pedagoginja / Objavljeno dne 18. 12. 2020