Vitamin D je topen v maščobi in se nahaja v dveh oblikah, kot vitamin D₂ (ergokalciferol) in vitamin D₃ (holekalciferol).

1. V katerih živilih je prisoten?

Vitamin D₂ je prisoten v rastlinskih živilih – pivski kvas, gobe.
Vitamin D₃ zasledimo predvsem v živilih živalskega izvora – ribje olje, losos, sardine, skuša, jajčni rumenjak, maslo, jetra in v mleku. Vitamin D₃ ali »sončni vitamin« naravno nastaja tudi v koži pod vplivom UVB žarkov.

2. Kakšna je vloga vitamina D v telesu?

Najpomembnejša vloga vitamina D je vzdrževanje koncentracije kalcija in fosforja v krvi. S tem se  povečuje njuna absorpcija v črevesju.

3. Pozitivni učinki vitamina D na telo?

• prispeva k normalni absorpciji/uporabi kalcija in fosforja
• prispeva k normalni ravni kalcija v krvi
• prispeva k ohranjanju zdravih kosti
• prispeva k ohranjanju zdravih zob
• prispeva k delovanju imunskega sistema
• prispeva k delovanju mišic
• ima vlogo pri delitvi celic

4. Kakšne so posledice premajhnega vnosa vitamina D v telo? 

• Blagi znaki: izčrpanost, bolečine v mišicah in kosteh.
• Izraziti znaki: razgradnja kosti pri odraslih, spontani zlomi kosti, povečanje tveganja za bolezen osteoporoze v starosti.
• Pri dojenčkih in majhnih otrocih: pomanjkanje vitamina D lahko povzroči rahitis, pri katerem opazimo odebelitve na hrustancih, deformacije skeleta in manjšo moč mišic.

5. Kdaj je največ tveganja za pomanjkanje vitamina D?

Premajhna izpostavitev soncu (pozimi ali poleti, kadar je prevroče) ali premajhen vnos s hrano. To je pomembno še posebej dojenčkih in majhnih otrocih. Dojenčkov namreč ne izpostavljamo direktnemu soncu in če so samo dojeni, s prehrano ne zaužijejo dovolj vitamina D.

6. Katere skupine ljudi imajo večje tveganje za pomanjkanje vitamina D?

• Dojenčki in otroci do 1 leta starosti
• Nosečnice
• Ljudje, ki imajo pretežno sedeč način dela in se večinoma zadržujejo v zaprtih prostorih
• Osebe, ki pretirano ščitijo svojo kožo pri izpostavljanju soncu z oblačili in sončnimi kremami z visokim zaščitnim faktorjem
• Starejši ljudje
• Predebeli ljudje
• Ljudje, ki živijo na južni polobli, temnopolti
• Ljudje, ki imajo zaradi bolezni zmanjšano absorpcijo vitamina D iz hrane (celiakija, vnetne črevesne bolezni, jetrne bolezni, cistična fibroza …)

7. Kakšne so priporočene vrednosti za dodajanje vitamina D?

Svetuje se uživanje živil z večjo vsebnostjo vitamina D in vsakodnevno 15-minutno izpostavljanje soncu. Če tega ne moremo zagotoviti, je potrebno dodajanje vitamina D. Priporoča se uživanje vitamina D v oljnih suspenzijah, saj tako vitamin D ne potrebuje dodatkov, ki vplivajo na stabilnost in lahko povzročajo različne alergijske reakcije.

Nosečkin nasvet:
Za vnos vitamina D pri otrocih lahko poskrbite tudi s kapljicami. BioGaia ProTectis Baby kapljice z vitaminom D3 vsebujejo kombinacijo klinično dokumentiranega seva Lactobacillus reuteri Protectis in priporočenega dnevnega odmerka vitamina D. 5 kapljic vsebuje 400 ie vitamina D3 v sončničnem olju. BioGaia kapljice kupiš tukaj >

Priporočene vrednosti za jemanje dodatkov vitamina D:

• dojenčki do 1. leta starosti dnevno 400 I. E.
• od 1. do 70. leta starosti dnevno 600 I. E.
•  starejši od 70 let  dnevno 800 I. E.

I.E. je kratica za internacionalne enote za vitamin D.

8. Kdaj je še posebej pomembno, da zaužijemo zadostno količino vitamina D?

Nezadosten vnos vitamina D je značilen predvsem pozimi, saj je izpostavljenost sončni svetlobi veliko manjša kot poleti.

9. Kako pogosto je resnično pomanjkanje vitamina D pri ljudeh?

Pomanjkanje vitamina D je zdravstvena težava v svetu in tudi v Sloveniji. Raziskave kažejo na slabo zadovoljevanje priporočenega dnevnega vnosa vitamina D, saj predšolski otroci zaužijejo le 21 % priporočenega dnevnega vnosa, mladostniki pa 60 %. Združenje pediatrov pa je v raziskavah ugotovilo, da je tveganje za pomanjkanje vitamina D še posebej problematično  pri dojenčkih in otrocih do 3. leta .

10. Ali lahko s sončenjem povzročimo prekomeren nastanek vitamina D?

S sončenjem ni mogoče preseči primernih količin vitamina D, saj ga telo tvori le toliko, kot ga potrebuje. Ob normalni izpostavljenosti sončnim žarkom se v koži sintetizira 20–50 μg vitamina D na dan. V zimskem obdobju običajna izpostavljenost sončnim žarkom ne omogoča zadostne biosinteze vitamina D, zato je nujen dodaten vnos vitamina D s prehrano. Priporočene vrednosti uživanja vitamina D s prehrano oz. prehranskimi dodatki je treba upoštevati, da ne pride do prevelikega vnosa.

Preberi še:

• Kako kolike ločiti od običajnega joka dojenčka
• Čiščenje otroškega noska – preventiva ali kurativa?
• Atopijski dermatitis – simptomi in vzroki