S tehnologijo živimo vsak dan. Nanjo smo pravzaprav tako zelo navajeni, da sploh ne opazimo, da smo z njo obdani čisto na vsakem koraku, tako službeno, kot v prostem času. V večini nam življenja olajša, spet drugič pa oteži. To zadnje se navezuje zlasti na čustveni in psihološki del človeka. Možnosti, da bi se ji popolnoma izognili so minimalne. To niti ni potrebno, pomembno pa je, da smo pri uporabi pozorni in pazljivi. Previdni zlasti, ko pride do občutka, da zaradi vpetosti v virtualni svet, življenje izgublja na pristnosti. To v praksi pomeni, da nas namesto ustvarjanja spominov v resničnem svetu bolj pritegne dogajanje na socialnih omrežjih, spletnih trgovinah, video igrice ipd.  Ob tem se odpre tudi vprašanje pomembnosti časa. Koliko časa dejansko zapravimo na spletu? Kako bi ta čas lahko izkoristili drugače? Gre za dobro naložen čas ali za zapravljene ure? Imamo kaj od tega, tako osebnostno gledano? Kako prekomerna uporaba telefonov s strani staršev vpliva na razvoj njihovih potomcev?

Moderen življenjski slog je znan pod hitrim tempom, potrošništvom in dejstvu, da se ljudje ne znamo več umiriti. Odvisnost od novodobne tehnologije pa je vsekakor en od večjih izzivov pri vzgoji.  

Vse manj je tudi tolerance in ljudje imajo na splošno vse več težav s komunikacijo. Ne trudimo se za nič, kar nam osebno predstavlja napor – psihičen in fizičen. In hoteli ali ne tak način doživljanja prenašamo tudi na svoje otroke. Slednji so podvrženi temu, da dojemajo tehnologijo kot normalen del njihovega življenja in vse pogosteje tudi kot pobeg iz realnega sveta. Ker vidijo kak vpliv ima npr. telefon na njihove starše. 

Digitalni domorodci

Tako so poimenovali generacije otrok, ki rastejo s tehnologijo. Rečemo, da jim je bila ta položena v zibko. Usvajanje telefona, računalnika in drugih digitalnih naprav jim ne predstavlja nobene težave. In s tem pravzaprav ni nič narobe. Tehnologija je del naših življenj.  Njen razvoj je neizogiben. Pogosto prihrani čas in omogoča stike z ljudmi, s katerimi sicer ne bi bili v kontaktu in širi pomembne in potrebne informacije.  Tako kot večina stvari v naših življenjih ima današnji utrip pozitivne in negativne lastnosti, zato je dobro, da se osredotočimo na tiste dobre in koristne, a vendarle vzemimo stvari v svoje roke in ne dopustimo, da je pametna tehnologija tista, ki upravlja z nami. Naj bo obratno.

Na žalost je trenutna praksa takšna, da kamorkoli se obrnemo, opazimo ljudi na telefonih. Starše na telefonih, slušalkah. Danes so pametne naprave postale tako pomemben del naših življenj, da pogosto prezremo tisto kar nam je najbližje. Mnoge raziskave so potrdile, da se zaradi staršev, ki so vedno na telefonu, otroci počutijo zapostavljene in manjvredne. Starši, ki ignorirajo svoje otroke in so namesto tega zatopljeni v svoje pametne škatlice, svoje potomce izpostavljajo nevarnosti razvoja depresije. Otroci se ob tem, ko telefonu posvečamo več pozornosti kot njim, počutijo zavrnjene in občutijo manj ljubezni in topline.

Kdaj je preveč?

Kdaj preživljamo preveč časa na telefonu? Takrat, ko nas telefon tako zelo pritegne, da ne znamo več odložiti pogleda z njega. Ko nas misel, da smo ga pozabili ali, da nam zmanjkuje baterije spravlja v stisko. Kadar nismo pozorni na svoje otroke, ki so npr. na igrišču in je tako ogrožena njihova varnost. Kadar ne zmoremo biti niti 5 minut sami s seboj v tišini in že začnemo pogrešati uporabo telefona. Tudi kadar že zelo majhnim otrokom damo telefon v roke, da jih umirimo in si na tak način kupimo čas zase in za svoje brskanje po internetu, uporabo aplikacij. To že meji na zasvojenost in takrat se moramo znati ustaviti in razmisliti kako naprej.

Vsekakor pa je alarm za prekomerno uporabo tehnologije, ko se pri otroku postavi vprašanje: »Ali imata oči in mami telefon raje kot mene?«

Mimobežno starševstvo

Je ena od posledic prekomerne uporabe tehnologije. Zasvojenost od naprave, ki nam nudi umik pred resničnim svetom vpliva na naše vedenje, misli in čustva. Posledično pa ima vpliv tudi na vzgojo in našo starševsko figuro. Predstava o idealnem starševstvu, ki nam ga predstavljajo družabna omrežja se pogosto ne skladajo z realnostjo. To povzroča stisko in občutke manjvrednosti ter poraza. 

Ko nismo fokusirani na otroke medtem, ko z njimi preživljamo čas se ti lahko počutijo prezrti in nepomembni. Fizično smo prisotni, z mislimi pa smo drugje. To otroci zelo dobro čutijo in zaznavajo.  Deljena pozornost vpliva na naš odnos z otrokom. Kvaliteten odnos imamo lahko zgolj tako, da smo z otrokom polno prisotni. Tako imenovano raztreseno starševstvo (distracted parenting) je posledica razpršene pozornosti in odnosov, ki niso pristni. Poleg nezgod do katerih lahko pride (npr. padec z igral, ko nismo dovolj pazljivi na igrišču), pa so tu še druge negativne posledice, ki se kažejo zlasti v obliki slabega odnosa med starši in otroki v odrasli dobi in težave s samozavestjo, tesnobo, občutkom manjvrednosti pri otroku. Otrokov socialni in čustveni razvoj je lahko zelo otežen in povzroča tudi motnje v vedenju. Za to potrebuje otrok predvidljivost, pozornost in konsistentnost.

Tehnološko odsotni starši

Ali se tudi pri nas pojavlja težava z zasvojenostjo telefona lahko preprosto preverimo tudi tako, da se opazujemo ali imamo telefon ob sebi tudi med obroki, igranjem družabnih iger, sprehodi ali drugimi aktivnostmi, ki jih preživljamo skupaj z drugimi ljudmi. Priporočljivo je, da družinski čas spremenimo v ločeno območje brez uporabe elektronskih naprav, saj se bomo samo na tak način bolje povezali med seboj in otrokom pokazali, da nam je resnično pomemben čas, ki ga preživljamo skupaj. Kako to narediti? Potrebno je sprejeti odločitev, da bomo odložili telefon in posvetili pozornost svojim otrokom (in sebi).

Biti prisoten.

Včasih si želimo težka življenjska obdobja in razvojne faze otrok kar preskočiti. Vendar s čakanjem in z digitalno tolažbo ne naredimo nikakršne koristi. Na tak način so pravzaprav težka obdobja otrokovega razvoja še težja, saj pomanjkanje pozornosti vpliva na še povečanje otrokove stiske. Dolgoročno se krhajo tudi vezi med družinskimi člani. Boljše, čeprav težje kot beg iz realnosti je osredotočanje na tukaj in zdaj. Čuječe starševstvo zagovarja vaje pozornosti, dan za dnem in usmerja k temu, da smo prisotni v vsakem trenutku. Opazujmo otroka kaj počne in se mu pridružimo. Bodimo pozorni na situacije in dogajanje. Na to se moramo vsi večkrat opomniti.

Na tem mestu poudarjamo: nič ni narobe s tem, da otroci nimajo vedno naše polne pozornosti. Dobro je, da se naučijo biti sami in se sami tudi zaigrajo. Problematično pa je, če odraščajo v okolju, kjer so starši čustveno odsotni zaradi digitalne zasvojenosti. Bistveno je, da postavimo pravila uporabe tehnologije in se dogovorov tudi držimo. 

Poslušanje otroka je pomembno!

Včasih otroci povedo kakšno zgodbo zelo na dolgo in široko in vmes nam počasi zmanjkuje potrpljenja. Opazimo, da ga niti več ne poslušamo ali pa ga samo še priganjamo naj hitro zaključi. Predstavljajmo si sebe v obratni situaciji. Kakšni občutki se nam porajajo, če nas hoče nekdo na hitro odsloviti ali nam je več kot jasno, da ga dolgočasimo? Tudi otroku ni prijetno. S to razliko, da otrok svojih čustev in občutkov še ne zna nasloviti. Posledično se mu čustva nabirajo in, ko v določenem trenutku ne zmore več se vse skupaj izbruhne v obliki jeze in tegobe ali pa išče pozornost z razgrajanjem. 

Skrijmo svoj telefon

Telefoni in tablični računalniki nam odvračajo pozornost in biti v bližini takšne naprave je lahko škodljivo iz več razlogov. Tudi, če samo zaznamo vibriranje telefona nam to odvrne pozornost. Najbolje se je tega lotiti tako, da začnemo z majhnimi koraki kot npr. da telefon med obroki pospravimo v predal, ko gremo na sprehod ga pustimo doma, določimo uro po kateri telefona več ne bomo opravljali.

Bodimo pozorni za kaj vse uporabljamo telefon

Gre za službene namene v prostem času? Iskanje zabave na družabnih omrežjih? Preganjanje dolgčasa? Gre za pomembne ali življenjsko ne preveč bistvene vsebine? Tudi samo fotografiranje otroka ni tako nedolžno kot morda mislimo. Objava fotografij na družabnih omrežjih je ušla izpod nadzora in mnogi nimajo filtra kaj vse objavijo na svojih profilih pri čemer se niti zavedajo ne kdo vse to opazuje. Ni slabo, če razmislimo in si naredimo plan za kakšen namen točno bomo uporabljali telefon in naredimo seznam prioritet. Ne pozabimo: ob zmanjšanju uporabe telefona lahko pričakujemo več kvalitetnega časa za druge aktivnosti, boljšo pozornost, kvalitetnejše odnose z drugimi in tudi boljši spanec.

Zgled

Starši bi morali biti svojim otrokom zgled. Ko govorimo o uporabi tehnologije naj bodo omejitve uporabe digitalnih naprav postavljene v dogovoru z otrokom (odvisno od njegove starosti), držijo pa naj se jih VSI. 

Otroci ves čas opazujejo naše odzive, vedenje, poslušajo naše besede. Otroci za nami ponavljajo in težko se od nas učijo, če potek pogovora ves čas prekinjamo s pogledovanjem na zaslon. 

Pomembno je, da smo zato pozorni kaj počnemo v njegovi prisotnosti. Po domačih raziskavah je bilo ugotovljeno, da v povprečju na dan vzamemo v roke telefon kar 150-krat in to tudi med dogodki kot so družinski obroki, ko nam otrok želi povedati kaj se je v vrtcu/šoli zgodilo, med prebiranjem zgodbic, med igranjem otroka na igrišču, med sprehodi in izleti. Časa preživetega pred ekrani enostavno nimamo več pod kontrolo, ker se nam zdi samoumevno, da smo ves čas dosegljivi oziroma imamo »pomočnika« stalno ob sebi. Čustveno odsotni starši bodo težko vzgojili otroka, ki se bo imel rad, se spoštoval in imel visoko mero samozavesti. Zato moramo najprej razčistiti pri sebi in se sami držati določenih omejitev, pri tem pa ne pričakovati, da bo otrok ubogal, če sami ne bomo upoštevali svojih lastnih pravil. Moramo pa pri tem vprašati tudi sebe, zakaj pravzaprav potrebujemo beg iz resničnosti? Morda se srčika težav v resnici skriva povsem nekje drugje.

Vse se da, če se hoče

Vzemimo razvoj kot nekaj dobrega, kot pomoč in priročen dodatek, a vseeno zaradi tega ne pozabimo na pristne odnose, na človeški stik, na resničen objem in poljub, na čas iz katerega bomo ustvarili spomine in ne pozabimo na življenje, ki se dogaja tu in zdaj. Življenje, ki se ga lahko dotaknemo, čutimo, vonjamo in živimo. To, da smo zraven je sigurno pomembnejše od tiste igrice ali aplikacije, kateri je vseeno ali si ali nisi.

Za zdrav razvoj otroka je pomembno, da starši spodbujamo empatijo, samozavest, prijaznost in sodelovanje. Stati mu moramo ob strani in krepiti njegovo intelektualno radovednost ter ga spodbujati. Z iskreno prisotnostjo otroka ščitimo pred razvojem anksioznosti, depresije, antisocialnega vedenja ter želje po pobegu iz resničnega sveta. Pazimo kaj počnemo, zasujmo jih z ljubeznijo in pozornostjo, bodimo vključeni v otrokovo življenje, postavimo jasna pravila, spodbujajmo njegovo neodvisnost in samostojnost, bodimo dosledni in ne spreminjajmo pravil iz dneva v dan. In odložimo telefon. Vsaj za tisti čas, ko smo z drugimi.

Avtor: Katja V. Zabukovec, Iskreno, Katja. / Objavljeno dne 15. 10. 2023