Družina
Najprej naj rečem, da sem zelo rada mama in ima moje življenje veliko več smisla, odkar imam moja dva sončka Piko (4 leta) in Matica (2 leti). Da ne omenjam vse ljubezni, ki se kar na enkrat prebudi v tebi. Materinstva ne bi zamenjala za nič na svetu.
A to ne pomeni, da si ne želim tudi stvari, ki niso povezane z mojo vlogo mame. Oba s partnerjem si želiva še marsikaj. Vendar te male štručke na začetku tako okupirajo, da je to veliko težje izvesti, kot sem si mislila. Lahko bi rekla, da sem bila prvo leto 80% mama in 15% gospodinja in mogoče 5% ostalo. Ko sem šla nazaj v službo pa sem nekaj časa namenila tudi karieri, tudi na račun 5%. Prva leta po rojstvu otroka je vse skupaj postavljeno na glavo. Ker sva bila oba pripravljena na družinsko življenje, sva se lahko prilagodila in v tem uživala, pa vendar sva si počasi želela tudi kaj drugega.
Povod za korak naprej je bil po mojem pred štirimi leti na morju, ko je Luka bral knjigo »za službo«: »7 navad uspešnih ljudi«. Nekateri primeri iz knjige so ga prevzeli in začel je razmišljati o življenju, kako naju kar »nosi po svoje« in da razen skrbi za družino nimava neke jasne skupne vizije, kaj bi pravzaprav rada. Pogovarjala sva se, da bi bilo pa res fino, da bi lahko čez nekaj let, ko bi se ozrla nazaj, lahko rekla: »Fino smo se imeli. Nekaj sva dosegla. Naredila sva tisto, kar sva si želela.« Čez dobrega pol leta sva že načrtovala najin družinski vikend »off site«, kjer bova postavila družinsko vizijo in vrednote. Pika je prvič ostala za dva dni pri babici, midva pa sva si prvič, odkar sva postala starša, vzela vikend samo za naju.
Luka je napakiral svojo moderatorsko torbo s post it listki in flomastri pa flip chart in sva se odpeljala nekam na samo, kjer ni bilo motečih dejavnikov in sva se lahko posvetila razmišljanju o najinih ciljih, vrednotah in najini vezi. Od začetka se mi je zdelo malo hecno, ko sva na tablo lepila listke in se pogovarjala o vrednotah, ki so nama pomembne in za katere si želiva, da bi jih prenesla tudi na najine otroke. Celo dopoldne sva namenila samo temu. Kmalu so listki kar leteli na tablo in proti kosilu sva že imela kaj pokazati. Vrednote najine družine sva lahko že razvrstila v skupine in jim dala zabavna imena.
Nato sva se lotila bolj konkretnih stvari. Kaj je tisto kar naju bo držalo gor, tudi ko ni vse tako kot bi si želela? Rabila sva torej nek malo bolj dolgoročni cilj. Odločila sva se, da si postaviva za cilj predstavo o tem, kako bo najina družinica izgledala čez pet let. Naredila sva kar en seznam želja, kaj nama je bilo tisti trenutek pomembno, potem pa sva ga smiselno organizirala. Sledil je najtežji del. Spisek je bil seveda predolg in tako sva začela z ustvarjanjem fokusa. Postavit 5 najpomembnejših, v katere bova usmerila večino najine energije. Še dobro, da je Luka dal čez že toliko moderacij. Tukaj sva uporabila vse trike, združevala, izločevala, lepila pikice ipd. Na koncu nama je ven skočilo 5 ciljev, ki so nama bili res pomembni. Eni so bili bolj kratkoročni, kot je – Najina otroka se imata rada. Bila sem namreč noseča in zelo nama je bilo pomembno, da bo Pika lepo sprejela bratca in se ne bo počutila zapostavljene. To sva morala premakniti takoj. Spet drugi so bili usmerjeni bolj v prihodnost in jih bova zares začela izvajat čez kašni dve leti, kamor je šel bolj cilj, da imava čas tudi za naju.
Drugi dan sva začela z iskanjem možnih poti – kako bova dosegla te najine velike cilje. Nekaj idej sva imela že iz prejšnjega dne, nekaj pa sva jih še dodala. Med vsemi sva izbrala le nekaj glavnih aktivnosti, ki jih morava izpeljat, če želiva doseči najin cilj. Na koncu sva si naredila še spisek čisto konkretnih akcij, ki jih je bilo treba narediti v naslednjih mesecih, da se bodo zadeve premikale v pravo smer in da se bomo približevali najinemu petletnemu cilju. Pod vsakega sva tudi napisala datum do kdaj ga želiva izpeljat in kdo od naju bo glavni za to potezo.
Ko sva takole načrtovala skupno prihodnost, se pogovarjala o pričakovanjih enega in drugega in ko sva izluščila tiste ključne stvari, sem se počutila prav navdihnjeno in pripravljeno za akcijo. Kot včasih, ko smo bili s taborniki na pripravah za pričetek novega šolskega oz. taborniškega leta, le da je bil tokrat čas namenjen samo nama in najini družini.
Luka je najine vrednote in cilje oblikoval in dal natisnit dva lepa plakata. Ko sva iskala prostor, kam v stanovanju bi ju obesila, sem jaz iskala kotičke, kjer ju ne bi mogel opaziti ravno vsak naš obisk. Luka se ni dal. Plakata sta pristala na vhodu v dnevni prostor. Tam kjer preživimo večino našega časa, ko smo doma. Vsem na očeh. Tudi obiskom 😊 Od začetka mi je bilo malo nerodno, danes pa ko vidim, koliko tega sva prenesla v naša življenja in kolikokrat se vračava k »najinima plakatoma« le povem, kako je fino, da imava takole začrtano »kam in kako gremo«.
Do sedaj nama je vsako leto uspelo, da sva si vzela vsaj nekaj časa in pregledala, kako nama gre. Postavila sva tudi nove »vmesne« postaje, ki naju dan za dnem peljejo proti najini izbrani destinaciji.
Ker nama je toliko prijateljev reko, da bi oni tudi imeli nekaj takega, sva se odločila, da iz najine izkušnje narediva delavnice za pare. Spilila sva najin proces in ga razkoščkala v logične korake ter tako sestavila intimne delavnice za pare. Namen delavnic je, da si vsak par vzame čas zase in se pogovori o pomembnih stvareh. Midva ustvariva ustrezno okolje in proces, vsebina pa je popolnoma odvisna od para. Včasih pomagava z moderacijo, da se hitreje premaknemo proti cilju, nikoli pa ne vstopava v pogovor in tudi ne sodiva rezultata. Ni pomembno katere vrednote izbereta in kakšne cilje si postavita, velike ali male. Dokler so to stvari, ki so vama res pomembne in je vizija destinacija, kjer bosta srečna in zadovoljna, potem je to to. Vse skupaj pa je zastavljeno zelo igrivo in na koncu kar ne moreš verjeti, da si toliko povedal in se tako zabaval v res globokih pogovorih.
Po uspešnih prvih izvedbah delavnic pa je prišel drugi val korone. Vikendi v kočah trenutno niso na meniju in zato sva se odločila, da celo zadevo preneseva online. Še vedno v živo, samo z drugimi orodji. To je namenjeno predvsem parom, ki si še ne morejo vzeti celega dne zase. Preko video klica si predamo navodila in cilje za posamezen korak, potem pa se vsak par umakne in deluje za sebe. V rednih intervalih se tako ujamemo na klicu in premikamo pogovor naprej. V kolikor pa je želja, lahko celotno moderacijo peljeva tudi preko kamere in sodobnih online orodij. Pomembno je le, da si lahko par zagotovi vsaj 3h mirnega okolja. Ko bodo okoliščine dopuščale, pa bova ponovno aktivirala tudi eno in dvodnevne odklope, saj je načrte pogosto lažje kovati v nekem novem okolju.
Preberi še:
Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Več informacij v Splošni pogoji.
