V Evropi je pri oblačilih uporaba barv na osnovi benzidina prepovedana, v ZDA je uporaba le-teh omejena. V Avstraliji imajo oblačila, ki vsebujejo omenjeno barvo, oznako »barva v Avstraliji ni prepovedana, vendar opozarjamo, da so ta barvila rakotvorna. Izpostavljanje tem kemikalijam naj bo minimalna.« Kar je zapleteno, saj na prvi pogled ne moreš vedeti, če so bile kavbojke, ki so ti všeč, barvane s to strupeno barvo.

Medtem ko je bila ta serija tekstila odstranjena iz trgovin (in upamo da tudi vseh omar), obstaja še veliko drugih kemično obdelanih in strupenih oblačil. Izpostavitev tem kemikalijam na »varnem« nivoju je dovoljeno, vendar smo vsakodnevno izpostavljeni preveliki količini domnevno rakotvornih kemikalij – ki so različnega izvora – torej ne moremo biti prepričani o »varni« izpostavitvi. Zavedati se tudi moramo, da so dojenčki in otroci, ki se šele razvijajo, veliko bolj dovzetni na nekatere škodljive učinke teh kemikalij.

Seveda nihče noče sebi in svojim otrokom kupiti oblačil, ki vsebujejo rakotvorne snovi, alergene in hormonske motilce. Ampak kako v trgovini, polni oblačil, ugotoviti, kaj je strupeno in kaj ne. Pomaga, če veste etiketo brati med vrsticami.

Poskusite se izogibati oblačilom z naslednjimi oznakami:

Antibakterijsko, antimikrobno ali odporno na vonjave. Pazite se nogavic (ali drugih oblačil) z oznako antibakterijsko. Da je oblačilo antibakterijsko, lahko dosežejo z uporabo tkanine iz bambusa – ki je sama po sebi antibakterijska – ali pa so jo obdelali s srebrnimi nano-delci ali izdelkom, imenovanim Microban. To »antimikrobno« sredstvo lahko vsebuje triklosan (večina proizvajalcev ne razkrije, če le-to uporablja ali ne). To sredstvo povezujejo z večjo tveganostjo za raka, depresijo, hormonskimi motnjami, problemi s ščitnico in alergijami.

Antistatičen, brez mečkanja, brez krčenja, obstojne barve – formaldehid, znano rakotvorno sredstvo, ki se uporablja pri ohranjanju trupel. Poznamo ga tudi kot najboljšega prijatelja proizvajalcev oblačil. Zaradi lastnosti ohranjanja se oblačila med pošiljanjem ne mečkajo in ne splesnijo. Uporablja se tudi za obstojnost barv. Izpostavljenost formaldehidu lahko povzroči težave z dihanjem in dermatitis.  

Odporen proti madežem, vodoodporen – vodoodporne tkanine in tkanine, odporne proti madežem, lahko vsebujejo perfluorirane sestavine (PFC). Z enakimi materiali izdelujejo teflon. Te snovi se kopičijo v okolju, v naša telesa vstopajo s hrano in dokazano vplivajo na delovanje endokrina, zmanjšujejo odpornost in povzročajo težave pri razvoju ploda.

Nizka gorljivost – To se doseže na tri načine: tkanina je sama po sebi odporna proti plamenom; tkanina je prepojena s kemikalijami, odpornimi proti plamenom; oblačilo je zelo oprijeto, kar ovira vžig in stopnjo opeklin. Tu se je potrebno izogibati prepojenim tkaninam. Najpogosteje uporabljene kemikalije (ker so poceni in učinkovite) so tiste, ki vsebujejo polikromirani depentil eter (PBDE) ali klorirane organofosfat (TCEP in TDCPP). Zaradi teh kemikalij se imunski sistem slabša, poveča se tveganje za določeno vrsto raka, prihaja do kognitivnih problemov, težav s ščitnico in povzroča neplodnost. Veliko tkanin, vključno z bombažem (flanel in džersi), plišem, poliestrom in viskozo, je odpornih proti plamenom ravno zaradi teh kemikalij. 

Čemu se je še potrebno izogibati?

Temno obarvana sintetika, kot sta poliamid in acetatni rejon, je velikokrat pobarvana z razpršenimi barvili, ki povzročajo dermatitis. 

Plastični čevlji ali oblačila s plastičnimi logotipi in slikami lahko vsebujejo ftalate. Nekaj let nazaj so odpoklicali šolske čevlje, ki so vsebovali ftalate. Te kemikalije povzročajo hormonske motnje in zmanjšujejo plodnost, zato se izogibajte nakupu čevljem in oblačil, ki imajo močan vonj po plastiki.

Kaj kupiti namesto tega:

Oblačila iz druge roke: to je težje, ko so otroci starejši. Zdrava pamet nam narekuje, da so bila rabljena oblačila večkrat oprana in so kemikalije manj močne oz. so že čisto sprane.

Na etiketi poiščite oznako GOTS ali Oeko-Tex: te organizacije so prepovedale uporabo določenih rakotvornih in alergenih barv. Oblačila in tkanina, potrjena z njihove strani, ne vsebuje teh kemikalij.

Za otroke izberite organski bombaž priznanih proizvajalcev, je Cool club kolekcija, katero najdete v Baby Centrih.

Druge naravne tkanine vsebujejo konopljo, lan, volno, svilo in bambus. Vendar preverite izvajalčeva priporočila, na podlagi katerih jamčijo, da je tkanina brez nevarnih kemikalij. 

Zaradi varnosti naših otrok morajo biti pižame nizko gorljive. Posvetujte se s proizvajalcem in se prepričajte, da oblačila niso prepojena s kemikalijami za zaviranje gorenja. Proizvajalca vprašajte, na kakšen način so zagotovili te zahteve za zaviranje gorenja – so narejene iz negorljive tkanine, ali so zelo oprijemajoče.

Se bodo kemikalije sprale?

Priporočeno je, da nova oblačila operete, preden jih oblečete. Imejte v mislih, da so zaviralci gorenja in razne kemikalije nanešeni na oblačila z namenom, da se nikoli ne sperejo. Vendar je dokazano, da se vrednost kemikalij zmanjša na naslednje načine:

Namočite oblačila v kis: namočite nova oblačila, pižame in drugo tkanino v mešanico 50 % vode in 50 % kisa. To naredite preden oblačila operete in posušite. Kislina pomaga pri manjšanju vrednosti formaldehidov (in vonjem, povezanim z le-tem).

Velikokrat obesite oblačila na zrak in jih prezračite, saj to zmanjšuje vrednost kemikalij.

Oblačil, ki vsebujejo formaldehid, ne shranjujte v plastičnih vrečah, saj bodo tako kemikalije ostale ujete v tkanini. 

Namesto z mehčalcem oblačila operite z milnimi luskami. Milo učinkoviteje spere kemikalije. 

Kaj so azo barve?

To so največja kategorija sintetičnih barv in pigmentov. Uporabljajo jih za barvanje vsega – od oblačil in usnja do kozmetike in hrane. Medtem ko niso vse azo barve nevarne, lahko nekatere spuščajo kemične komponente, imenovane »aromatični amini«. Ti se ob daljšem kontaktu s kožo absorbirajo v telo. Avstralski zdravstveni inšpektorat se je osredotočil na oblačila, barvana z azo barvo na bazi benzidina. Ta razpade na aromatični amin benzidin, ki ga povezujejo z rakom na mehurju in rakom trebušne slinavke.  

                 

Avtor: Uredništvo Nosečke

Podobni članki