Za majhne otroke je igra pogosto aktivnost celotnega telesa, ki jim pomaga razviti veščine, ki jih bodo potrebovali kasneje v življenju. Tek, ples, plezanje, valjanje – vse te dejavnosti spodbujajo razvoj mišic in pomagajo pri razvoju in natančni uglasitvi motoričnih sposobnosti. Istočasno gradijo tudi svoje duševne in čustvene plati, zlasti kadar aktivnosti vključujejo več drugih oseb, otrok ali odraslih.

Otroci se učijo skozi igro in učijo se ves čas, njihov kognitivni razvoj se neprestano razvija in raste. Igra je za otroke koristna iz več razlogov:

  • Otrok razvija občutek lastne interese in kaj rad oziroma manj rad počne.
  • Gre za zanimivo preživljanje časa.
  • Otrok dobi občutek za spontanost, prilagajanje in kreiranje novih idej.
  • Otrok razvija intrinzično motivacijo brez pohval in nagrad odrasle osebe.

“Občutljiva obdobja” v otrokovem razvoju


Znanstveniki so si že dlje časa enotni, da obstajajo določena leta “občutljivosti”, kar se nanaša na obdobje, ko so za določeno področje še bolj dovzetni. Od rojstva do šestega leta se tako interesi sledijo na naslednji način:

  • Občutljivo obdobje za gibanje: od 0 – 4 let,
  • Občutljivo obdobje za jezik: od 0 – 6 let,
  • Občutljivo obdobje za red: od 2 – 4 let,
  • Občutljivo obdobje za majhne predmete: od 1 – 4 let,
  • Občutljivo obdobje za glasbo: od 2 – 6 let,
  • Občutljivo obdobje za odvajanje od plenic: od 18 mesecev – 3 let,
  • Občutljivo obdobje za vljudnost in spoštljivost: od 2 – 6 let,
  • Občutljivo obdobje za ostrenje čutov: od 2 – 6 let,
  • Občutljivo obdobje za pisanje: od 3 – 4,5 let,
  • Občutljivo obdobje za branje: od 4 – 5,5 let,
  • Občutljivo obdobje za prostorske zaznave: od 4 – 6 let,
  • Občutljivo obdobje za matematiko: od 4 – 6 let.

Na teh dognanjih temelji tudi montessori pedagogika za katero je zaslužna italijanska zdravnica, učiteljica, filozofinja in dobrodelnica Marija Montessori. Ob opazovanju otrok je ugotovila, da pisanje pride pred branjem in se začne že s tem, ko otrok na papir riše črke in številke. Občutljivo obdobje za pisanje se običajno tako prične pri približno 3. letu, za branje pa leto kasneje. Nič neobičajnega ni, da otroci v montessori programih pri starosti petih let pišejo in berejo že tako dobro, kot otroci po končanem prvem razredu. In to zgolj zato, ker jim je bila dana možnost, da se spoznajo s črkami, besedami in številkami v obdobjih, ko so za to najbolj dovzetni. 

Takrat vse znanje tako rekoč posrkajo, kot je Marija Montessori obdobje od rojstva do 6. leta imenovala z obdobjem “srkajočega uma”. Seveda to ne pomeni, da se v kasnejših letih vsega tega ne zmorejo naučiti, je pa v teh, zgoraj omenjenih obdobjih, učenje za otroka bistveno prijetnejše in lažje, kot, če se s številkami, črkami in branjem prvič srečajo v prvem razredu osnovne šole.

Raznolikost učenja skozi igro z uporabo kartic

Eden izmed načinov, ki otroku približajo črke, številke in besede, so kartice, kjer je zapisana beseda ali črka in dodana slika predmeta, živali ali obraza, ki izraža čustvo, če je namen kartic poznavanje različnih čustvenih stanj. 

Z branjem besede s strani starša na daljši rok otrok sicer spozna različne izraze, vendar pa resnična magičnost in korist teh kartic pride do izraza takrat, ko so besede predstavljene v širšem kontekstu. Kartice ABC živali za spoznavanje črk in besed s pomočjo slik živali iz slovenskega okolja tako na hrbtni strani nudijo več različnih predlogov uporabe, s pomočjo katerih se kartice spremenijo v pravo družabno igro. Eden izmed predlaganih načinov uporabe je na primer pantomima, s katero otrok poskuša prikazati katera žival se skriva na njegovi kartici, preostali člani pa ugibajo. Da otrok istočasno razvije tudi občutek za umestitev določene črke v abecedo, je na voljo tudi Plakat ABC živali, ki združuje velike tiskane in male črke ter simpatične ilustracije, ki bodo otroku polepšale sobo. 

Tudi učenje številk ter osnove matematike bolj zabavno, če jih bo otrok spoznaval skozi igro. Kartice Štejemo do 20 omogočajo igrivo utrjevanje poznavanja in zapisovanja števil ter štetja, pa tudi seštevanja in odštevanja. Tudi tukaj je več možnosti za uporabo, saj so priloženi tudi nasveti za uporabo, ki upoštevajo in spodbujajo slušno, vizualno in gibalno plat učenja. Na voljo tudi v obliki plakata s številkami do 20 in lično upodobljenimi različnimi vrstami sadja.

Pri uporabi različnih tovrstnih kartic pustite domišljiji in predvsem domišljiji otrok prosto pot. Odlična ideja je, da po igri in učenju s karticami otrok še v svoj zvezek ali na list napiše besedo, črko, ali pa nariše slikico živali ali sadja. Na ta način se bo istočasno razvijala tudi njegova fina motorika in domišljija, če žival na papirju umesti tudi v njeno naravno okolje, saj paket združuje živali iz vodnega sveta, gozda in domačega okolja. S tem bo pridobival tudi radovednost in ljubezen do okolja in prav gotovo bo kaj kmalu z iskro v očeh predlagal izlet v naravo, kjer si boste živali lahko tudi v živo ogledali.

Koristi tovrstnega načina pridobivanja znanja

Ob raznoliki uporabi kartic in plakata, ki bodo vsakič znova pritegnili otrokovo pozornost, je koristi učenja s karticami mnogo. Med glavnimi so predvsem:

  • Izboljšanje in spodbujanje kognitivnega razvoja otroka,
  • Večje zavedanje in interes za širše okolje, naravo,
  • Izboljšanje fine motorike,
  • Stimulacija in ljubezen do učenja, kar se nadaljuje v višje starosti,
  • Večja samozavest.

4 tipi učenja

Pri tem, ko otroku poskušamo približati določeno tematiko, moramo upoštevati dejstvo, da so si otroci med seboj različni. Različni v načinu dojemanja, v interesih in tudi v načinu učenja. Obstajajo štirje različni tipi učenja:

  • Vizualni tip. Oseba potrebuje slike, da razloži in razume koncepte. Bližje so mu slike, kot besede.
  • Slušni tip. Oseba se nauči najbolje in najhitreje, kadar informacije preko govora predaja odrasla oseba ali pa jih ponavlja sama. Radi imajo podrobnejša navodila in razlago.
  • Bralni/pisni tip. Oseba najraje vidi stvari zapisane, informacije pa obdelujejo s pisanjem in prebiranjem zapiskov.
  • Kinestetični tip. Oseba pridobiva novo znanje skozi “praktično” učenje, skozi lastno obdelovanje informacij preko izvajanja nalog, tipanjem, empiričnim doživljanjem, z vadbo ali poustvarjanjem. 

Opazuj svojega otroka in kmalu boš spoznala, kaj ga najbolj pritegne in na kakšen način. Temu nato prilagodi uporabo materialov za učenje, saj se prav vse da predstaviti na različne načine. Nekateremu je bližje predstavitev, nekomu drugemu lastna izkušnja. Otroku predstavi osnovni način uporabe pripomočkov za učenje, potem pa se prepusti njegovim predlogom. Morda skupaj ustvarite vašo novo najljubšo družinsko družabno igro. 🙂 


Preberi še:

Avtor: Uredništvo Nosečke

Podobni članki