Več kot dve leti je že, odkar sem drugič božala svoj trebušček in se spraševala.

Spraševala sem se kakšen boš, kdo boš, kaj ti bo všeč, kam te bo nekoč peljala tvoja pot. 

Spraševala sem se ali bom dobra mama, bom zmogla in znala? Mi bo uspelo? Bom vedela kako moram reagirati in se odločati v, včasih čisto banalnih trenutkih in včasih zelo težkih preprekah? Spraševala sem se, kako se bom spremenila jaz in razmišljala, ali bom v tisti skupini, kjer so mame, ki ne komplicirajo čisto nič, ali bom skrenila na pot mamic, ki jih skrbi veliko stvari.

Ja, več kot dve leti je, ko sem se soočala z raznoraznimi počutji in čustveni izlivi (včasih se čez tebe sprehodi cela paleta čustev, ena za drugo, v razmiku petih minut, včasih pa se bodeš kar z vsemi naenkrat. Poznano?). 

Potem pridejo dnevi, ko se počutiš kot Supermama z neopisljivimi količinami moči in prepričanjem, da ti bo uspelo čisto vse. Nato pa pridejo še dnevi, ko bi v kotu čepela kot kup nesreče in z nobenim spregovorila ne beu ne meu.

Bolj, ko se je približeval predviden datum poroda bolj sem bila pogumna in istočasno največja reva. Istočasno sem bila polna moči. Pa tudi polna skrbi.

In verjamem draga moja, da se včasih počutiš tako tudi ti, ki to bereš.

Naj ti povem, da nisem strokovnjak za pomoč mamicam, prav tako nisem naslov za nasvete in pametovanja, ki jih v tem trenutku ne potrebuješ. Sem samo mamica, ki ima za sabo nekaj izzivov. In, čez eno, dve, tri, pet let, boš na istem mestu, kot sem danes jaz, tudi ti.

Čas hitro mine in le-ta je tisti, ki te največ nauči. Niso vedno nasveti drugih tisti, niso knjige tiste, niso blogi niti članki, niso prijateljice, niso zdravniki. Čas, izkušnje in dnevi, ki jih boš preživela s svojimi otroki in svojo družino te bodo oblikovali, ti dali ideje, znanje, izkušnje, vrednote, ljubezen…

Vem, da se ti v tem trenutku poraja na stotine vprašanj in, da po tiho iščeš odgovore nanje. Ne skrbi, ne potrebuješ jih ravno sedaj, ker, ko boš postala mama ti bo jasno vse. Takrat boš vedela kaj moraš narediti. Ker globoko v sebi imamo vedno odgovor. Samo prisluhniti si moramo.

Lahko sprašuješ druge, a odločila se boš na koncu vedno ti.

Lahko ti govorijo kar si mislijo, a kako se bo končalo, boš odločala ti. Najbolje in najmanj stresno je, da se jim ljubko nasmehneš, vljudno pokimaš in napraviš stvari po svoje. Točno tako kot to čutiš.

Govorili ti bodo, da se ne sekiraj, da je samo faza, ki bo minila. A doživljala jo boš ti. Takrat ti ti stavki v smislu “saj bo”, ne bodo veliko pomenili. Nič ni narobe, če se počutiš tako kot se, tudi to je del materinstva (in ta faza bo zares minila).

Lahko ti bodo dejali, da vedo kako se počutiš. A v resnici tega ne bodo vedeli, ker so ti občutki tvoji.

Lahko bodo rekli, da ni tako hudo. A tebi bo, in nič ni narobe, če boš to povedala naglas.

Ponudili ti bodo pomoč. Ne bodi zadržana. Sprejmi jo, nič ni narobe, če ti pomagajo.

Včasih si boš želela pobegniti, ker boš imela vsega poln kufer. Takrat si vzemi čas zase, zaslužiš si ga. Potrebuješ ga.

Včasih si boš želela, da bi bilo tvoje življenje drugačno, da bi nekaj naredila prej ali kasneje. Čutila boš obžalovanje. S tem ni nič narobe in zaradi tega nisi slaba oseba. Vsak ima kdaj kakšen »break down«, a temu vedno sledi ponovno vzpenjanje na hrib.

Naporno bo. A bo tudi lepo, zelo lepo.

Mogoče se ti bosta prvi dve leti zdeli kot, da konstantno preživljaš mačka. Kmalu bo bolje, prehitro. In človek se navadi čisto na vse.

Ko ti bodo guruji, ki vse vedo, svetovali, da moraš otroka vzgajati na podoben način kot majhnega psička…Enostavno presliši.

Socialno življenje? Sigurno se bo spremenilo, ne pa popolnoma ukinilo kot te strašijo. Pravzaprav boš ugotovila, da so sedaj ob tebi zares ljudje na katere se lahko zaneseš in s katerimi lahko uživaš ne glede na to, da je tvoj čas prilagodljiv otrokovim potrebam. Ker veš, pravi prijatelji razumejo. In ti stojijo ob strani.

Bodi realna. Ne pričakuj od otroka stvari, ki jih niti od odraslega ne moreš. Otrok je človek, bitje, ki je še zelo majhno in se mora še veliko naučiti. Beseda NE SMEŠ je njemu enako kot OTORINOLARINGOLOG. Učil se bo iz dejanj in tvoje vztrajnosti ter potrpežljivosti.

Ne meni se za tekmovalne mame, ne meni se za to, kaj imajo (ali nimajo) drugi, ne meni se za zlobne jezike, ne meni se za stanovanje, ki ni vedno sijoče, ne primerjaj svoje vzgoje in otrok z drugimi, ne sprašuj se kako bi bilo, če otroka ne bi imela. Tako se boš naučila imeti rada sebe, partnerja in svojega otroka bolj kot vse na svetu.

Ne zavijaj jih v vato, ko odraščajo. Naj plezajo, skačejo, se umažejo in igrajo. Naj bodo zunaj v naravi. Ne razkužuj vse naokoli njih, saj potrebujejo stik z mikrobi za izgradnjo imunskega sistema. Robčki in rezervna oblačila pa naj bodo na dosegu rok 🙂

Verjemi: dokler je tvoj otrok v dokaj čistih oblačilih, sit, vesel in zdrav, dobro opravljaš svojo vlogo. Napake so dovoljene, tako se namreč učimo. Navodil ob rojstvu še nobena ni dobila.

Naj bo tvoj cilj, da bo malček nekoč samostojna oseba, ki bo vedela, da se vedno lahko obrne na ljubeče starše. Za to pa potrebujejo otroci tvoj čas, ljubezen, pozornost in pogovor (ne glede na starost).

Naj bodo v stiku z drugimi ljudmi, otroci (čeprav jih ti ne maraš preveč, ni dobro prenašati naših frustracij na otroke, naj si sami zgradijo mnenje o ljudeh).

Vedi, da nisi sama.

Čez čas se boš spomnila samo na lepe trenutke, tisti, ki so se ti zdeli grozni pa bodo sedaj postali smešni (bolj ali manj).

Spanje je za šibke, pravijo. No, ni čisto tako. Spanje je pomembno, zato izkoristi trenutke, ko se lahko spočiješ. Tudi tvoj otrok bo prespal celo noč, brez skrbi. Nekateri prespijo celo noč že po enem mesecu drugi pa šele po treh letih. Definitivno pa boš dočakala ta dan.

Nič ni narobe, če se zjočeš. Pravzaprav je dokazano, da to pripomore k boljšemu počutju. Tako, da…Zjoči vso negativno iz sebe in vdihni nazaj pozitivno.

To, da se imate preprosto lepo in uživate na svoj način je vredno veliko, veliko več kot sledenje namišljenim pravilom družbe.

Draga (bodoča) mamica. Vse bo ok. Zaupaj vase. Zadihaj. Vzemi si trenutek zase. Naj te ne skrbi. Poglej kako daleč si že prišla! 

Si najljubša oseba malega bitja, ki je/bo kmalu v tvojem naročju. In prepričana sem, da se boš odrezala odlično. Da ti bo uspelo vse kar si boš zadala. Kadar boš v dilemi pa se spomni, da je večino problemov mogoče rešiti z mlekom (za dojenčka) in čokolado (za mami). In časom.

Uživaj v tem posebnem obdobju!


Avtor: Katja V. Zabukovec, www.malisladkosned.si

Podobni članki