Nehajmo reševati težave, najdimo izvor in preprečimo njihov nastanek

V šoli za starše so me kot nosečnico seznanili, da imajo dojenčki v prvih mesecih svojega življenja pogosto težave s koliki oz. trebušnimi krči. Pojasnili so, da otrokovo črevesje še ni zrelo, se še razvija in ko naše mleko potuje skozi njihovo črevo, je ta občutek velikokrat boleč. Enako boleče je, ko skozi njihovo črevo potujejo plini. Splošno je znano, da dojenčke v prvih mesecih močno napenja.

Ker nam je bila ta vsebina tako podrobno predstavljena, sem se odločila, da se na otrokove krče pripravim že pred njegovim prihodom. Kupili smo vetrovne kapljice, našla sem tudi čudovito knjigo Mini joga in masaža (Urška Božič Križaj, Mojca Kurent), imeli smo dudo in na koncu koncev imela sem svojo notranjo moč, da bom otroka s svojo bližino tolažila in mirila. Do krčev je res prišlo, a vetrovne kapljice so pomagale le za kratek čas. Začeli smo z masažo ter asanami in le-te so blagodejno vplivale na dojenčkov prebavni sistem.

 

Kot oseba, ki ji je narava zelo blizu, sem se ves čas zavedala, da lahko vsako stanje pri dojenčku ublažimo, vendar mi to ni bilo dovolj. Nisem želela samo ublažiti. Želela sem najti izvor. Zakaj do tega stanja pride? Ker če odkrijemo izvor, lahko rešimo zadevo na tisti točki in otroka dokončno razbremenimo.

Začela sem brskati po vsebinah, ki se tičejo težav z izločanjem. Odraslim zdravniki priporočajo izločanje v čepe položaju v naravi ali s pomočjo pručke ob školjki. Poudarjajo pravilni položaj nog. Za lažje izločanje je pomembno, da se anorektalni kot čim bolj poveča, izravna, saj to omogoča neboleče izločanje. Novorojenček oz. dojenček je večino časa v ležečem položaju, torej je njegov anorektalni kot zelo majhen in posledično mu je izločanje plinov in blata v takšnem položaju zelo oteženo.

 

Ko sem iskala rešitve, kako pomagati tako majhnemu otroku, sem naletela na vsebine o »komunikaciji izločanja« oz. o »zgodnjem izločanju izven plenic«.

Gre za metodo, kjer otroka podržimo v tako imenovanem položaju »lunice«. Primemo ga pod koleni, nogice rahlo privzdignemo k trebuščku in otrokovo telo naslonimo na svoj trebuh oz. prsi. Otrok ima našo oporo, toplino, je umirjen in čuti varnost. Ko se sprosti v takšnem položaju, izloča. Za večji uspeh, otroku dodamo zvočni signal: »ssssssss« ali »lu, lu, lu« oz. karkoli, kar bomo vedno v takšnem položaju uporabljali, da bo otrok povezal položaj in zvok z izločanjem. Gre za položaj, ki otroku omogoča, da v celoti izprazni črevo in večurna bolečina izzveni.

Ko se je moj sin nekega popoldneva začel krčiti, sem se opogumila, slekla otroka in poskusila. Držala sem ga v tako imenovani »lunici«, ki jo vsi opisujejo, otrok se mi je zdel krhek, bil je moj prvi otrok. Resnično nisem vedela ali ga držim pravilno ali ne. Zvijal se je in kričal, jaz pa sem imela v mislih prebrane besede, kako se morava v položaju oba umiriti, saj bo samo tako otrok lahko izločal. Nisem vedela ali naj se jočem ali smejim, tako zelo sem čakala na ta naš trenutek, ko bomo začeli s to metodo, to naj bi bilo nekaj lepega, ljubečega, nežnega…bila pa je popolna polomija. Kako naj se sprostim, če ni ne njemu, ne meni prijetno? Otroka sem odložila in si rekla: »Mojca, kaj se greš? Kakšno izločanje neki? Si zmešana?« In to je obviselo
v zraku za teden dni, krči in stokanje so se nadaljevali.

Ampak ker sem se zavedala, da obstaja ta možnost, to svobodno izločanje izven plenic, metoda, ki omogoča popolno naravno rešitev vseh krčev, mi misel ni dala miru. Čez 2. tedna sem ponovno ob stokanju in krčenju sina slekla in podržala v pravilnem položaju. Tokrat bolj suvereno in samozavestno in otrok je kakal v naslednji sekundi. Kakal je in nisem mogla verjeti. Ko sem otroka odložila in ga povila, sem hitro vsa ponosna slikala prvi kakec. Tako ponosno, kot mamice slikajo otroški prvi zobek in komaj čakala, da pride partner iz službe, da mu povem, da metoda dejansko deluje. S tistim dnem so se krči nehali. Ko je otrok postokal, smo ga enostavno odvili in mu omogočili kakanje. Enako kot za hrano in spanje, je otrok začel prositi tudi za izločanje. In tako se je začela naša pot svobodnega izločanja izven plenic.

 

Vesela sem, da sem danes na točki, ko lahko svoje znanje in izkušnje širim med starše in jih tako osvobodim mučnih, neprijetnih tednov stokanja in napenjanja. Ne osvobodim pa samo staršev. V prvi vrsti s to metodo pomagamo otrokom. Gre za nežno, ljubečo metodo, ki pripelje v družino mir in spokojnost.

Toplo vam priporočam, da poskusite.

Če želite več znanja, vas lepo vabim, da se nam pridružite v FB skupini, kjer boste deležni svetovanja, pomoči in podpore “Svoboden otrok – svetovanje, pomoč in podpora.”

Mojca Pajek, mamica, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok in svetovalka o naravnem in svobodnem razvoju otroka.


Preberi še:


Avtor: Mojca Pajek, vzgojiteljica, ustanoviteljica skupnosti Svoboden otrok

Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Več informacij v Splošni pogoji.

Podobni članki