Nosečniška depresija je relativno pogost pojav, dobra novica pa je, da lahko narediš marsikaj, da se boš počutila bolje.
Depresija v času nosečnosti doleti med 14 do 23% nosečnic. Že na splošno velja, da so ženske bolj nagnjene k depresiji kot moški, med nosečnostjo pa do tega pride še hitreje. Razlog za to so hormoni, stres, anksioznost zaradi strahu pred neznanim, novim, in tudi družbena pričakovanja kako naj bi nosečnice izgledale in se počutile. Faktorjev je torej več, vseeno pa se v depresivnem stanju lahko znajde kdorkoli, ne glede na spol in starost, zato iskanje pomoči dandanes ne bi smel biti več tabu.
Nosečniška depresija zna biti zelo resna, bodoča mamica lahko občuti žalost in brezup, ki ji onemogoča opravljanje vsakdanjih opravil in ostalih aktivnosti, ki so jo pred nosečnostjo spravljale v dobro voljo. Dobra novica je, da je zdravljenje simptomov depresije zelo učinkovito, če poiščeš pomoč strokovnjaka. Možnosti je več, lahko se odločiš za terapije s pogovorom ali pa antidepresive, za katere se je izkazalo, da so v času nosečnosti bolj učinkoviti in varni, kot so sprva mislili. Sama se boš odločila katera možnost ti bolj odgovarja, pri čemer naj ti svetuje tudi zdravnik, spodaj pa ti ponujamo več informacij v zvezi s samo depresijo v nosečnosti ter simptomi, s katerimi se morda srečuješ.
Kaj povzroča nosečniško depresijo
Največkrat je vzrok v spremenjeni hormonski sliki, faktorjev, ki lahko vplivajo na bodočo mamico, pa je več:
- Hormoni: Hormoni direktno vplivajo na kemijsko stanje v možganih, kar vpliva na čustva bodoče mamice. Gre za iste hormone, ki se spremenijo pred menstruacijo in te kakšen mesec spravijo v slabo voljo, v primeru nosečnosti pa so hormonske spremembe še nekoliko večje. Raziskave so celo pokazale, da so tiste ženske, ki se srečujejo z močnejšimi PMS-i (predmenstrualni sindrom) bolj nagnjene k depresiji med nosečnostjo.
- Depresija v preteklosti: Če si že bila kdaj diagnosticirana z depresijo, to vsekakor omeni svojemu zdravniku, saj je večja verjetnost, da se ponovno pojavi med nosečnostjo, kot če se v preteklosti s tem še nisi srečala.
- Genetika: Depresija se pogosto pojavlja v istih družinah, zato je verjetnost za depresijo med nosečnostjo večja, če se s tem problemom srečujejo tudi tvoji družinski člani.
- Stresni dogodki v življenju: Skrb za bolnega starša, prebolevanje izgube ljubljene osebe, kreganje s partnerjem ali stres zaradi finančnega stanja so faktorji, ki te lahko spravljajo v slabo voljo in povzročijo depresijo.
- Težavna nosečnost: Če si težko zanosila, si imela splav ali imaš rizično nosečnost, je večja verjetnost, da te skrbi, da bi se ta nosečnost slabo končala. Ženske s tovrstnimi skrbmi so bolj dovzetne za depresijo.
- Mlada bodoča mamica: Večja verjetnost pojava depresije je med mlajšimi nosečnicami.
- Bila si žrtev zlorabe: Simptomi depresije so pogostejši, če je zloraba v preteklosti pri tebi povzročila slabo samopodobo, občutek obupa in željo po izoliranosti od drugih.
- Težave s ščitnico: Ščitnični hormoni, ki regulirajo delovanje več funkcij v telesu, lahko med nosečnostjo precej nihajo, kar lahko vodi v depresivno počutje. Stanje ščitnice lahko na enostaven način preveriš z vzorcem krvi.
Simptomi depresije med nosečnostjo
Nosečniško depresijo je včasih kar težko diagnosticirati, saj so njeni simptomi lahko zelo podobni normalnim nosečniškim stanjem: spremenijo se vzorci spanja, prehranjevalne navade, izguba libida, nezmožnost koncentracije in večja čustvena nestabilnost. Znano pa je, kaj ni normalno – konstanten občutek žalosti, brezupa in splošna nezainteresiranost za vsakodnevne in tudi pomembnejše dogodke v življenju – zlasti kadar zaradi tega izgubiš interes za hrano, ne spiš in nimaš volje poskrbeti zase, za svojo higieno in boljše počutje. Če nisi prepričana, ali tvoji simptomi spadajo med depresijo ali zgolj nosečniško stanje, predlagamo, da se pogovoriš s svojim zdravnikom.
Pomoč poišči predvsem, če se s katerim od spodnjih simptomov srečuješ že več kot dva tedna:
- Žalost, nemir in depresivno počutje
- Pogosto jokanje
- Občutek odtujenosti od prijateljev in družine
- Izguba interesa za aktivnosti, ki so ti bile prej v veselje
- Izguba teže
- Občutno pridobivanje teže
- Želja po konstantnemu hranjenju ali izguba apetita
- Težave s spanjem ali preveč spanja
- Pretirana utrujenost in izguba energije
- Občutki nevrednosti ali krivde
- Nezmožnost jasnega razmišljanja, koncentracije ali odločanja
- Misli na smrt ali samomor
- Pogosti glavoboli, bolečine v trebuhu in druge bolečine, ki ne izginejo
- Brezbrižnost do jemanja prenatalnih vitaminov ali drugih tablet
- Zlorabljanje tobaka, alkohola ali drugih ilegalnih substanc.
Zapleti zaradi depresije v času nosečnosti
Marsikateri nosečnici (ali ženski na splošno) je nerodno pristopiti do zdravnika in poiskati pomoč, deliti svoje občutke. Poleg tega lahko zmotno mislijo, da so njihovi depresivni simptomi zgolj “normalno” počutje med nosečnostjo. Študije pa kažejo, da lahko nezdravljena depresija vodi celo v prezgodnji porod, nizko težo dojenčka, nosečniško sladkorno bolezen in, v hujših primerih, razvojne zakasnitve dojenčka. Še več, to depresivno počutje se lahko nadaljuje tudi po rojstvu dojenčka – večja je verjetnost za poporodno depresijo. Zato ob daljšem slabem počutju svetujemo, da se pogovoriš s svojim izbranim osebnim zdravnikom ali ginekologom – ker si ti zaslužiš boljše počutje, bodoči dojenček pa mamico, ki ji bodo dnevni z malčkom v veselje.
Načini zdravljenja depresije med nosečnostjo
Dobra novica je, da je možnosti za zdravljenje več. Večina zdravnikov bo najprej predlagala nemedicinske pristope, vključno s pogovorom s psihologom, akupunkturo, meditacijo in svetlobno terapijo (izpostavitev določeni svetlobi v možganih spodbudi serotonin, ki vpliva na počutje in dobro voljo), včasih pa bodo potrebni antidepresivi.
Antidepresivi med nosečnostjo
Če so tvoji simptimi intenzivnejši in preprečujejo, da bi uživala v dnevu, se pogovori s svojim zdravnikom, če je mogoče najbolje, da ti predpiše antidepresive. Pogovorita se o vseh možnostih, predvsem kateri se priporočajo med nosečnostjo, da bodo stranski učinki zate in plod najmanjši. Strokovnjaki pravijo, da so simptomi in posledice nezdravljene depresije večji kot potencialni negativni učinki jemanja antidepresivov.
Če si jemala antidepresive še pred zanositvijo, se pogovori z ginekologom in specialistom, ki ti jih je predpisoval do sedaj, če lahko z njimi nadaljuješ tudi med nosečnostjo. Morda je potrebno prilagoditi dozo ali pa jih zamenjati z drugimi. Prenehanje z jemanjem brez posvetovanja je lahko zelo škodljivo in ni priporočljivo.
Brez posvetovanja z zdravnikom ne posegaj po nobenih novih zdravilih – naravnih ali klasičnih. Rešitve za izboljšanje tvoje volje vedno poiščita skupaj s strokovnjakom.
Spremembe v življenjskem stilu
Ne glede na to, za kater način zdravljenja simptomov depresije se boš odločila, imej v mislih, da moraš v prvi vrsti poskrbeti zase. Zdaj je idealen čas, da se postaviš na prvo mesto. Predlagamo naslednje pozitivne spremembe, ki bodo zagotovo pripomogle k boljšemu počutju:
- Kadar le lahko – počivaj. Utrujenost bo normalna nosečniška nihanja v razpoloženju še poslabšala, zato je pomembno, da dovolj počivaš. Zvečer pojdi prej spat, če je le možno, malce dlje spi in si tekom dneva vzemi čas še za kakšen popoldanski spanec.
- Preživi čim več časa zunaj. Preživljanje časa v naravi dokazano zmanjšuje stres in simptome depresije. Odpravi se v gozd ali park ali sprehod ob obali, morda s svojimi najbližjimi organiziraj mini piknik.
- Gospodinjska opravila naj počakajo. Ni treba, da urediš sobo za dojenčka in pospraviš celo stanovanje vse v enem dnevu! Upri se skušnjavi, da bi vse postorila takoj in zdaj. Pusti, da gospodinjska opravila opravi nekdo drug, ti pa ta čas počivaj na kavču z dobro knjigo v roki.
- Uravnoteži svojo prehrano. Izogibaj se kofeinu, sladkorju in procesirani hrani in se namesto tega odločaj za zdrave prigrizke, ki bodo ohranjali stabilen nivo sladkorja v krvi in s tem tudi tvoje počutje. Predlagamo prehrano, bogato z omega-3 maščobami (orehi, ribe), saj so raziskave pokazale, da zmanjšujejo možnost pojava depresije med nosečnostjo.
- Če je le možno, večje življenjske odločitve preloži na kasnejši čas. Izogibaj se nepotrebnemu stresu, saj se med nosečnostjo ne priporočajo selitve ali menjave kariere. Večje spremembe lahko povečajo možnost za pojav depresivnih simptomov. Skoraj vse lahko počaka na kasnejši čas.
- Govori o svojih čustvih. Če si zaskrbljena, anksiozna ali negotova glede prihodnosti, se pogovori s partnerjem, družino ali prijatelji. Tako se boš zagotovo hitro počutila bolje.
- Pridruži se podporni skupini. Povprašaj zdravnika, če so v tvoji bližini podporne skupine, ki se jim lahko pridružiš. Lahko jih poiščeš tudi na Facebooku ali spletnih forumih. Morda mamice, ki pričakujejo dojenčka isti mesec kot ti, mamice dvojčkov, če jih pričakuješ, bodoče mamice samohranilke, … Po deljenju občutkov z nekom, ki te lahko povsem razume, se ne boš več počutila osamljen primer, reševanje sprotnih izzivov pa bo bistveno lažje.
- Telovadi. Redna telesna aktivnost spodbudi endorfine in dobro voljo ter uravnoveša tvoje počutje. Nekatere raziskave celo kažejo, da je redna aerobna aktivnost lahko učinkovita enako kot antidepresivi. Če ne veš kje začeti in kam se vpisati, se odpravi v naravo ali pa vadbo poišči na spletu.
- Preživljaj čas s svojo družino in prijatelji. Organiziraj si čas tako, da boš obiskala prijatelje in družinske člane ali pa se s partnerjem odpravila na večerjo v dvoje – atmosfero zmenka lahko pripravita tudi doma. Že malenkost intimnosti – držanje za roke ali stiskanje na kavču – vaju bo povezalo in izboljšalo tvojo voljo.
Preberi tudi:
- (Ne)dojenje je vodilo v poporodno depresijo
- Komplikacija v nosečnosti, o kateri nihče ne govori
- Vpliv hormonov na počutje in izgled po porodu