Obdobje nosečnosti in dojenja je čas pospešenega razvoja otrokovih možganov. Kognitivne sposobnosti otrok se namreč pričnejo razvijati že v maternici. Te zajemajo vse spremembe intelektualnih procesov; spomina, splošnega presojanja, zaznavanja, sklepanja, sposobnosti reševanja težav ali izzivov in spremembe govornih procesov.

Prav DHK (Dokozaheksaenojska kislina) ali angleško DHA (Docosahexaenoic Acid) pa je ta, ki pomembno vpliva na razvoj govornih, senzoričnih, vedenjskih in motoričnih sposobnosti živčnega sistema. DHK je eden od pomembnih gradnikov možganskega tkiva. Najpogosteje jo najdemo v možganskih sivih celicah in očesni mrežnici. Pri vnosu zadostnih količin prispeva k vzdrževanju normalnega delovanja možganov in ohranjanju vida ter posledično pripomore k boljši kognitivni sposobnosti otroka. Vpliva namreč na povečanje membranske tekočine v možganih, s čimer se poveča prenos signala s površine membrane v notranjost živčnih celic. Tako ustvarja boljšo »pretočnost« informacij v možganih.

Otroci se tako v razvojni dobi lažje učijo, si hitreje zapomnijo, imajo izboljšano pisne in bralne sposobnosti ter boljšo pozornost oz. manj težav s hiperaktivnostjo, disleksijo in agresivnostjo.

1. Dovolj DHK s prehrano pridobi le 12 % slovenskih nosečnic

Mnoge raziskave kažejo, da je vnos esencialnih maščob pri nosečnicah premajhen. V kanadski raziskavi je več kot 90 % nosečnic zaužilo manj kot 300 mg DHK na dan, v povprečju je bil vnos teh borih 82 mg, kar ne zadostuje niti za potrebe matere, kaj šele ploda.

Podobne rezultate je nedavno v doktorski disertaciji objavil tudi slovenski raziskovalec. Ugotovil je, da dovolj DHK s prehrano pridobi le 12 % slovenskih nosečnic in 16 % doječih mamic.

Z biokemijskega vidika to neravnovesje vpliva na celostno zdravje tako mamice kot otroka (vir: Benedik, E., Prehrana v času nosečnosti in dojenja ter maščobno-kislinska sestava humanega mleka, doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2015, str. 54.).

2. Za normalen razvoj otroških možganov in vida moramo dnevno vnesti vsaj 300 mg maščobne kisline DHK

To pomembno maščobno kislino DHK najdemo v ribjem olju. Zaradi onesnaženosti morskih rib s težkimi kovinami je pretirano uživanje rib v nosečnosti in času dojenja odsvetovano. Dobro preskrbo z njimi najlažje zagotovimo s kakovostnimi prehranskimi dopolnili z DHK, ki so brez težkih kovin, živega srebra, dioksina in drugih onesnaževalcev. V njih naj bo po priporočilih evropske agencije za varno hrano vsaj 200 mg DHK, po slovenskih priporočilih pa celo 300 mg.

Nosečnice in mlade mamice lahko hrano varno dopolnjujejo tudi z višjimi odmerki DHK, 1 g DHK na dan (vir: Koletzko, B., idr.; Dietary fat intakes for pregnant and lactating women. British J. of Nutrition, 2007). To je namreč obdobje hitrih sprememb in velikih potreb po tem hranilu.

Naj bo DHK (slovensko) oz. DHA (angleško) poleg zdravega domačega okolja tvoja prva izbira v času nosečnosti in dojenja, saj ta poskrbi za razvoj kognitivnih spoznavnih funkcij otrok in za tvoje zdravje.

Preberi še:

• Ingver za lajšanje slabosti v nosečnosti
• Kaj so tveganja pomanjkanja folne kisline med nosečnostjo?
• Vitamin D – steber močnega imunskega sistema