Dojenček. Droben, nebogljen in odvisen od ljudi, ki ga imajo radi. Na prvi pogled se zdi, da nič ne ve in da nič ne zmore. Vendar njegovi možgani ne počivajo. Ravno obratno, lahko bi rekli, da delajo sto na uro. Dojenčkovi možgani s celotnim razvojem vred imajo sedaj najpomembnejšo vlogo v življenju. Ta naloga je pridobiti vse informacije iz okolja in jim pripisati pomen. Pridobivanje informacij iz okolja bo dojenčku pomagalo iz koščkov sestaviti celoto in ga pripraviti na življenje.

Kaj so informacije iz okolja?

Informacije iz okolja so v prvi vrsti čisto osnovne stvari, ki so nam odraslim že samoumevne. Recimo, snop svetlobe, ki občasno posveti skozi okno, velika kontrastna slika sredi dnevne sobe, zvok vode, ki vdre skozi pipo in topel mamin objem. To so osnovne, a za dojenčka izredno pomembne informacije iz okolja, ki skrbijo za razvoj njegovih možganov.

Čutila

V prvih mesecih življenja so torej za dojenčkov razvoj najpomembnejša njegova čutila, zato jim posvetimo največ pozornosti. Prav preko čutil dojenček zaznava vse te pomembne informacije iz okolja.

Zakaj bi temu posvečali toliko pozornosti?

Dojenčkovi možgani v prvem letu življenja zrastejo kar za trikrat, v njih pa se vsako sekundo tvori milijon možganskih povezav, ki za vsak slučaj shranijo vse informacije, ki jih ponuja okolje. Te povezave čakajo, da se bodo okrepile, če se bodo enake izkušnje še kdaj ponovile. V nasprotnem primeru bodo propadle.

Stvari, ki jih z dojenčkom ponavljamo in stvari, ki se mu dogajajo večkrat in vsakodnevno, sčasoma postanejo znanje in ne več samo bežna informacija. Temu lahko rečemo tudi učenje.

Stvari, ki jih opuščamo in jih ne ponavljamo, bo dojenček pozabil.

Učenje je igra

Pomembno je, da se zavedamo, da vse, kar želimo naučiti dojenčka, lahko dosežemo preko igre. Igra je izredno priporočljiva in z njo dosegamo boljše rezultate znanja celo pri odraslih.

Skrivalnice

Dojenčka položite na hrbet in se postavite tako, da ga gledate v obraz. Vzpostavite očesni kontakt. S tetra pleničko ga nežno pokrijte po obrazu in recite: ”Ni, ni mame”, ali pa ”Kje je Tim?” Pleničko takoj zatem potegnite z obraza in navdušeno povejte: ”Tukaj je!” Opazujte dojenčkovo reakcijo. Če mu je všeč, vajo ponavljajte, če ne, pa poskusite naslednji dan.

Kaj dosežemo z igro: Bogatimo miselni razvoj dojenčka, razvijamo orientacijo v prostoru, spodbujamo socialni nasmešek in veselje ob igri.

Šepetanje

Dojenčka položite preko boka na hrbet in se postavite poleg njega. Približajte se njegovemu ušesu in mu zašepetajte njegovo ime. Nato mu zašepetajte še nekaj drugih besed (npr. mama, ati, babi, dedi, rada te imam,…). Poiščite tulec od papirja in vajo ponovite tako, da šepetate besede v tulec, ki ste ga približali njegovemu ušesu. Dojenčku šepetajte na obe ušesi.

Kaj dosežemo z igro: Bogatimo slušno zaznavanje in  s tem razvoj čutila sluha, razvijamo orientacijo v prostoru, spodbujamo razvoj jezikovnih sposobnosti.

Trebuščkanje

Dojenčka položite na podlago na trebušček. Ulezite se nasproti njega tako, da ste tudi sami na trebuhu in ga gledate v obraz.
Nagovarjajte ga, da vas pogleda oz. mu pokažite pisano igračo, da spodbudite dvig njegove glavice od tal.

Kaj dosežemo z igro:Spodbujamo zdrav gibalni razvoj dojenčka in utrjujemo pomembne mišice, ki pomagajo pri kontroli glavice.

Nogice

Objemite dojenčkove gole nogice s svojimi dlanmi. Pobožajte ga po podplatih. Nato nogice približajte svojemu obrazu in z njimi pobožajte sebe. Doma poiščite pripomočke različnih struktur in materialov in jih predstavite podplatom (požgečkajte ga s čopičem ali svojimi lasmi, krtačo za lase, rutko, …). Pri izbiri sredstev za božanje podplatov bodite kreativni, pa tudi pazljivi. Nogice poškropite z mrzlo vodo.

Kaj dosežemo z igro:Razvijamo čutilo tipa, spodbujamo dojenčka k odzivanju in omogočamo doživljanje veselja ob igri.

Ogledalo

Poiščite manjše ogledalce in ga postavite pred dojenčkov obrazek, da se bo pogledal vanj. Povejte mu, da je to v ogledalu on in opišite dele njegovega obrazka. Poiščite tudi večje ogledalo, ki ga imate doma in se postavite predenj z otrokom v naročju. Povejte mu da je to v ogledalu on in opišite dele njegovega celega telesa. Ko opisujete nogice, se dotaknite njegovih nogic, isto naredite z rokicami.

Kaj dosežemo z igro:Spodbujamo socialni razvoj dojenčka, prepoznavanje sebe v ogledalu, spodbujamo jezikovne sposobnosti.

Razvoj dojenčka na petih pomembnih področjih

V zadnjem času se je zelo razvilo področje gibalnega razvoja dojenčka, mamice z dojenčki se lahko udeležite tudi različnih delavnic, kjer posrbite za zdrav gibalni razvoj dojenčka z različnimi vajami. Čeprav je to za dojenčka izredno koristno, ne gre zanemariti tudi ostalih, prav tako pomembnih področij razvoja dojenčka, ki se med seboj zelo prepletajo.

Čutila

Čutila so najpomembnejša v prvih mesecih dojenčkovega življenja. Njihov razvoj spodbujamo zato, da dojenčka pripravimo na to, da bo lažje razumel svet okrog sebe. Osnovne aktivnosti za razvoj čutil si lahko ogledate v prvi tabeli.

Razvoj jezika

Čeprav se zdi, da dojenček še ni pripravljen na učenje jezika, je to pomembno obdobje, da pridobi osnovne in pomembne informacije za nadaljnje učenje. Osnovne dejavnosti za jezikovno učenje dojenčka so pripovedovanje dojenčku zelo enostavnih povedi ali o opisovanje nedavnih dogodkov, odzivanje na njegovo čebljanje s ponavljanjem za njim in branje.

Miselni razvoj

Miselni ali kognitivni razvoj pri dojenčkih bi lahko prevedli v razvoj logičnega mišljenja. Ko igrača kar naenkrat izgine v škatli in dojenček že misli, da je ni več, poskrbimo, da se kasneje zopet pojavi. Osnovne dejavnosti za razvoj miselnega dela so opazovanje delov telesa v ogledalu, skrivanje predmeta, ki se zopet pojavi in spodbujanje dojenčka k dotiku igrače, ki visi nad njegovim trebuščkom.

Poglej tudi: Dojenčkov kognitivni razvoj

Socialni razvoj

Odnos z mamico in očkom, sorojenci, babico in dedkom, kasneje prijatelji, učitelji in drugimi, temelji na posebnih pravilih, ki so izziv za vsakega izmed nas. Dojenčka na te odnose pripravljamo od rojstva dalje in ga vključujemo v družbo, v kateri živimo. Osnovne dejavnosti za socialni razvoj so povezovanje mamica – dojenček v prvih dneh življenja, nudenje ljubeznivih in prijaznih minutk z bližnjimi in vključevanje dojenčka v bližnjo okolico (obisk trgovine, knjižnice,…).

Poglej tudi: Dojenčkov socialno-emocionalni razvoj

Gibalni razvoj

Zelo pomemben in pri dojenčkih izredno hiter razvoj, ki poteka skozi določene faze preko trebuščkanja, obračanja, kotaljenja, usedanja, plazenja, vstajanja in prvih korakov. Osnovne dejavnosti za gibalni razvoj so igre na trebuščku, pravilno dvigovanje in odlaganje preko boka in spodbujanje samostojnosti v gibanju preko določenih vaj.

Poglej tudi: Dojenčkov gibalni razvoj

Vsa področja dojenčkovega razvoja so izredno pomembna in se med seboj močno prepletajo. Prav tako je za dojenčkov splošni zdrav razvoj pomemben preplet dobrega počutja mamice in očka, medsebojno razumevanje, hranjenje, počitek, ljubkovanje in nega. Ko bo vse to skrbno vzpostavljeno, je čas za igre in nove dogodivščine vašega najmlajšega in najdražjega.

Preberi še:

• 3 igre, ki močno vplivajo na razvoj dojenčka
• 10 idej za spodbujanje govora skozi igro z žogo
• Otroci potrebujejo preproste igrače, ne iPadov in elektronike

Avtor: Tina Hrabar, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok / Objavljeno dne 9. 3. 2021