Vitamin D je postal najslavnejši vitamin na planetu. Končno vitamin D dobiva pravo mesto, tudi v uradni medicini. O njegovem pomenu pri jačanju imunskega sistema, vplivu na manjše zbolevanje, hitrejše in lažje okrevanje ter zmanjševanju možnosti tragičnega izida pri okužbi s covid-19 se ogromno raziskuje po celem svetu. Vitamin D je namreč izredno pomemben za naše zdravje. Ena njegova najpomembnejših funkcij je, da uravnava delovanje imunskega sistema. Vitamin D je snov, ki »spametuje« imunski sistem, da se začne odzivati le takrat, ko je to potrebno, in na optimalen način. Zato velja trditev, da je vitamin D steber imunskega sistema.

Znanost je enotna pri dejstvih:

1. da od 80 do celo 95 % prebivalstva vsaj od oktobra do aprila primanjkuje vitamina D;
2. da je s hrano nemogoče zadovoljiti potrebe po tem vitaminu, saj ga z izjemo prostoživečih severnomorskih rib v hrani praktično ni;
3. da je spodnja raven zadostne preskrbe 30 ng/ml, zdrave ravni pa okrog 50 ng/ml – merjeno kot koncentracija 25(OH)D3 ali kalcidiola v krvi.

Kakšno vlogo ima v nosečnosti za razvoj dojenčka?

Raziskave, ki so jih zdravniki opravili v številnih zdravstvenih ustanovah doma in po svetu, dokazujejo, da so tudi nosečnice in doječe mame prepogosto nezadostno obveščene o pomenu vitamina D za lastno zdravje in zdravje otroka. Posledice tega so prenizke ravni tega vitamina, katerega pomanjkanje v nosečnosti povezujejo z različnimi zapleti v sami nosečnosti in boleznimi pri novorojenčku. V obsežni raziskavi, izvedeni v UKC Maribor v letih 2012-2014, so ugotovili, da je imelo le 7% porodnic zadostne ravni vitamina D (12 % porodnic »poletne skupine« in celo samo 1 % porodnic »zimske skupine«)!

Ugotovljeno je bilo tudi, da so imele nosečnice, ki so rodile prezgodaj, in tiste, ki so rodile s carskim rezom, značilno nižje koncentracije vitamina D v primerjavi s kontrolami. Kljub zaskrbljujočim rezultatom zdravstvena stroka še ni naredila premika glede spremljanja tega pomembnega vitamina pri nosečnicah in doječih materah (v času nosečnosti in dojenja so povečane potrebe) kot so to že storili v drugih razvitih državah, zato je nujno, da nosečnice in mlade mamice skrb prevzamejo same.

Žvečljive tablete BioGaia Protectis z vitaminom D so prehransko dopolnilo, ki vsebuje kombinacijo mlečnokislinskih bakterij (Lactobacillusreuteri Protectis) in vitamina D3.D3 vitamin pripomore k absorbciji kalcijevih ionov iz prebavnega trakta. Ti so za otroka izrednega pomena, saj pripomorejo k normalni izgradnji kosti.

Zaloge vitamina D, s katerimi se novorojenček rodi, so odraz materine preskrbe z vitaminom D med nosečnostjo. Če je ta zadostna, zadošča novorojenčku za obdobje prvih osem tednov, kadar pa je nosečnica imela pomanjkanje vitamina D, se bo s pomanjkanjem rodil tudi novorojenček. Po tem obdobju je dojenčkova preskrba z vitaminom D skoraj popolnoma odvisna od dodatnega vnosa. Če doječa mama ne uživa visokih odmerkov vitamina D, njeno mleko vsebuje zelo majhne količine vitamina D, ki ne zadoščajo potrebam dojenčka, zato potrebujejo dodajanje vitamina D3.

Pediatri sicer skrbno obveščajo mamice o pomenu vitamina D za preprečevanja rahitisa in priporočajo redno dodajanje 400 IE (internacionalnih enot) vitamina D v prvem letu življenja. Premalo pa se poudarja koristnost vitamina D za imunski sitem ter za dolgoročno zdravje otroka, za preprečevanje številnih avtoimunskih in drugih kroničnih bolezni, kar pomeni, da je vitamin D nujno jemati tudi po prvem letu, pravzaprav celo življenje.

Poleg najbolj znane naloge, vzdrževanja kalcijeve homeostaze, ki je pomembna za rast, razvoj in vzdrževanje zdravega okostja in zob, vitamin D vpliva na skoraj vse organe in vse kemične procese. Receptorje za vitamin D imajo možgani, srce, želodec, trebušna slinavka, spolne žleze, koža in drugi organi; aktivira limfocite T in B, vpliva na tkiva. Njegovo kronično pomanjkanje povzroča ne le rahitis pri otrocih ter osteomalacijo in osteoporozo pri odraslih, ampak ima lahko še druge resne posledice, vključno s povečanim tveganjem za hipertenzijo, multiplo sklerozo, nekaterih vrst raka, diabetes tipa 1 ter številne druge avtoimunske bolezni in alergije.

Kako dobimo vitamin D

Vitamin D telo samo tvori, kadar smo z večjim delom nezaščitene kože (nepokrite in brez sončnih krem) izpostavljeni neposrednim sončnim žarkom, ko so ti dovolj močni, to je med 10. -16. uro. V Sloveniji v hladnejši polovici leta sončni žarki niso dovolj močni za tvorbo vitamina D, zato bi ga vsaj takrat morali vnašati v telo s pomočjo prehranskih dopolnil praktično vsi, še posebej pa otroci in mladostniki (in ne samo dojenčki) ter nosečnice in doječe mamice. Tudi v poletnih mesecih veliko ljudem primanjkuje D vitamina, saj smo zaradi sodobnega načina življenja sredi dneva večinoma v zaprtih prostorih ali pa smo na soncu z zaščitnimi oblekami ali sončnimi kremami, ki preprečujejo tvorbo D vitamina.

Pogosto je zmotno mišljenje, da lahko dobimo dovolj vitamina D s hrano, vendar če bi želeli zadostiti potrebam po vitaminu D, na primer 4.000 IE, bi morala odrasla oseba vsak dan pojesti 115 jajc ali več kot 6 kg jeter ali 10 kg tunine ali 2,5 kg divjega lososa, ali pa popiti 100 litrov kravjega polnomastnega mleka!

Koliko enot je potrebno jemati?

Glede na navedeno, je jasno, da je zagotovitev zdravih ravni vitamina D v telesu potrebno poseči po prehranskih dopolnilih. Pogosto nastane dilema, kakšne so priporočljive količine.

Uradna priporočila seveda sledijo izsledkom raziskal, a žal z velikim časovnim zamikom. Strokovna skupina je oktobra 2020 pripravila priporočilo jemanja 800-2.000 enot vitamina D za odrasle. Ti priporočeni dnevni odmerki so prenizki in ne morejo zagotoviti zdrave preskrbe z vitaminom D. Cilj mora namreč biti doseči zdravo raven 50 ng/ml (ki jo imamo, če se pravilno sončimo ali če poleti veliko delamo na odprtem – skratka, če živimo v naravi) in ne le 30 ng/ml, kar je spodnja meja zadostnosti. Dokazano je, da 1.000 enot zaužitega vitamina D3 dvigne raven kalcidiola od 6 do 10 ng/ml. Izračun pokaže, da morajo odrasle osebe za doseganje zdravih ravni vitamina D skrbeti za dnevni vnos iz vseh virov od 4.000 do 8.000 IE na dan. Ti odmerki so povsem varni, z njimi ni mogoče povzročiti hipervitaminoze ali povzročiti nikakršnih negativnih posledic.

Tudi Evropska agencija za varnost hrane ugotavlja, da so dnevni odmerki do 10.000 IE varni, vendar je iz previdnostnih razlogov to mejo delila s faktorjem 2,5 in določila, da je varen dnevni vnos za odrasle, nosečnice in doječe matere 4.000 IE, za dojenčke (0-1 leta) do 1.000 IE in za otroke od 1.-10. leta starosti 2.000 IE.

Treba je počakat, da se spodi prikaže koda 1.81.1 in odčitat kWh. Ta koda pomen višjo tarifo oz. edino tarifo pri enotarifnih števcih kot je za to stanovanje.

Poskrbite za svoje zdravje in zdravje svojega otroka

Pomanjkanje vitamina D nima nujno vidnih posledic na kratek rok, posledice se lahko pokažejo šele čez čas, zato je resnično pomembno, da se novorojenčkom in otrokom vitamin D dodaja. Mnoge dojenčke sintetičen vitamin D, predpisan na recept, napenja. V tem primeru priporočamo, da ne opustite dodajanja, ampak ga nadomestite z naravnim vitaminom D.

Preberi še:

• Smernice zdravega prehranjevanja v nosečnosti in po porodu
• Za zdravje mamice in dojenčka
• Kaj so tveganja pomanjkanja folne kisline med nosečnostjo?