Na vprašanja o atopijskem dermatitisu je za nas odgovarjala doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., specialistka dermatovenerologije.

Kaj je atopijski dermatitis?

Atopijski dermatitis je kronična vnetna kožna bolezen, ki zelo srbi. Je med najpogostejšimi obolenji, ki prizadenejo kožo. Ponavadi se začne v otroštvu in po puberteti večinoma izzveni. Je ena najpogostejših dermatoz. Z njo se spopada 15–20 % ljudi v razvitem svetu. Natančnih podatkov za Slovenijo nimamo, ocenjujemo pa, da je delež obolelih primerljiv s tistim v Evropi.

Kakšni so znaki oz. simptomi, kako ga prepoznamo?

Glavni simptom atopijskega dermatitisa je srbež, ki je nemalokrat neznosen in močno obremenjuje bolnika. Srbijo vnetna pordela in luščeča se žarišča, ki se pojavijo na značilnih predelih telesa. Pri dojenčku se najprej pojavijo na licih. Majhni otroci imajo pordela žarišča na zunanji strani zapestij, podlahti, gležnjev in goleni, večji otroci pa na upogibnih predelih udov, to je v komolčnih in kolenskih kotanjah in tudi na vratu. Pri najstnikih in odraslih so lahko še vedno oboleli veliki pregibi pa tudi obraz in roke. Spreminjanje lokacije z odraščanjem je zelo značilno za atopijski dermatitis in nam pomaga pri postavitvi diagnoze.

Je katera skupina ljudi bolj nagnjena k obolelosti?

K bolezni so bolj nagnjeni atopiki. S tem izrazom poimenujemo osebe, ki podedujejo nagnjenost k tvorbi IgE protiteles, kar pomeni, da so bolj dovzetni za razvoj nekaterih alergijskih bolezni – med njih uvrščamo atopijski dermatitis, alergijsko astmo in seneni nahod. Zelo pomemben dejavnik, ki pripomore k nastanku bolezni je suhost kože oz. okvarjena bariera povrhnjice. Tudi ta lastnost se podeduje. V vrhnji plasti kože primanjkuje lipidov (ceramidov) in naravnih vlažilcev, zato koža ne more zadržati vode v zadostni meri in le-ta prekomerno izhlapeva. Koža se izsuši, postane luščeča in razpokana, s tem pa je okrnjeno njeno barierno delovanje. Vanjo lahko neovirano vstopajo dražljivci in alergeni iz okolja, ki povzročajo vnetje. Še en pomemben dejavnik pri vzdrževanju bolezni je povečana prisotnost bakterije Staphylococcus aureus na površini kože bolnikov z atopijskim dermatitisom, ki prav tako poslabšuje vnetje. Tudi to je verjetno genetsko pogojeno.

Kdaj se bolezen najpogosteje pojavi?

Atopijski dermatitis se ponavadi začne v otroštvu, po puberteti večinoma izzveni, lahko pa se nadaljuje tudi v odraslo dobo. Pri približno 60 % bolnikov se pojavi v prvem letu življenja. Najbolj značilen pričetek je okrog tretjega meseca življenja. Do petega leta starosti doživi prvi izbruh bolezni približno 90 % bolnikov. Kasneje se pri večini ljudi bolezen postopoma umiri ali celo izzveni. Po tretjem letu starosti ima težave le še polovica obolelih otrok, v odrasli dobi le še desetina bolnikov. Laično lahko rečemo, da večina otrok bolezen preraste. Zmanjšanje simptomov je povezano z okrepitvijo bariernega delovanja kože, ki se zgodi z odraščanjem, pa tudi z vzpostavitvijo ustreznega režima nege kože ter izogibanjem poslabševalcem bolezni.

Je bolezen nalezljiva?

Ne, atopijski dermatitis nikakor ni nalezljiva bolezen. Nekaj dejavnikov je podedovanih, veliko pa je tudi dejavnikov iz okolja, kot je na primer stik z alergeni in dražljivci in presuho zračno okolje in nenazadnje tudi stres.

Katere so dodatne posledice bolezni?

Srbež, ki spremlja vnetje, bolezen poslabšuje. Ker sili bolnika k praskanju, si kožo poškoduje in poslabšuje vnetje. Začaran krog vnetja in srbeža je tako sklenjen in bolezen se lahko sama vzdržuje. Tako pojasnimo kronično naravo atopijskega dermatitisa. Srbež močno okrni spanje, ker je še posebej intenziven ponoči. Mali bolniki se praskajo, ne spijo in z njimi vred pogosto ne spi cela družina. S pomanjkanjem nočnega počitka je povezana razdražljivost, utrujenost in slabše delovanje tudi čez dan.

Kako poteka zdravljenje atopijskega dermatitisa?

Zdravljenje je vedno prilagojeno posamezniku. Niti dva bolnika nista enaka. Obstaja več protivnetnih zdravil za lokalno uporabo na koži, ki lajšajo težave. Kortikosteroide in/ali zaviralce kalcinevrina je treba nanašati na obolela mesta vse do izboljšanja in nato spet ob poslabšanju. Za blaženje srbeža pride v poštev tudi antihistaminik v obliki sirupa ali tablet, seveda sočasno s protivnetnimi kremami in mazili. Pri hudih oblikah bolezni posežemo po sistemskih zdravilih, ki učinkovito umirjajo vnetje. Izogibati se je treba poslabševalcem bolezni, to je potencialnim alergenom in dražljivcem. Poleg zdravilnih pripravkov bolnik z atopijskim dermatitisom potrebuje redno nego, ki mora biti prilagojena suhi koži. S tem popravlja okrnjeneno barierno delovanje kože in zmanjša možnost za pojav vnetnih žarišč. Pravilna nega kože je vsakodnevna zaveza.

Se bolnikom priporoča še kaj drugega?

Prehrana pri atopijskem dermatitisu načeloma ni pomembna, razen kadar je dokazana preobčutljivost za določeno vrsto hrane ali če določena vrsta hrane povzroča poslabšanja bolezni. Pri dojenčkih je na primer pogosta preobčutljivost za mleko, jajca ali pšenico. Če jo dokažemo, svetujemo dieto brez hranila, na katerega je dojenček preobčutljiv. Kasneje v življenju te preobčutljivosti izvenijo in prehranski alergeni niso več pomemben ali pogost dejavnik pri vzdrževanju bolezni. Metod za obvladovanje stresa je veliko in prav vse so lahko zelo koristne pri nadzorovanju bolezni.

Je bolezen dedna? Zakaj je tega vedno več?

Nagnjenost za bolezen se podeduje, da pa se bolezen razvije, so potrebni še dejavniki iz okolja. Naš dedni material se v zadnjih stotih letih ni bistveno spremenil, se je pa zelo spremenilo okolje v katerem živimo in naš način življenja. S tem lahko pojasnimo naraščanje števila obolelih v zadnjih desetletjih.

Avtor: Uredništvo Nosečke

Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Več informacij v Splošni pogoji.

Podobni članki